Deset vidnih podjetij leta 2001 ustanovljenega Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS), in sicer Domel, Hidria, Iskra Mehanizmi, Kolektor, LTH Castings, SIJ Acroni TAB, Talum, TPV in Unior, se je povezalo v iniciativo. Po vzoru EU-ja so podjetja podala pobudo za oblikovanje misije na področju zelene mobilnosti GREMO (GREen MObility), ki vzpostavlja partnerstvo z vlado in znanostjo. Skupaj naj bi oblikovali nov model inoviranja in umestili Slovenijo med inovacijsko naprednejše v evropskem prostoru.
Kaj bodo počeli
Partnerji bodo razvijali in izdelovali nove inovativne rešitve in izdelke za elektrificirano mobilnost, razvijali vrhunske proizvodne tehnologije zanjo, pospešeno uvajali napredno robotiko, avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje in vseh poslovnih procesov po načelu Industrije 4.0, zagotavljali rešitve krožnega gospodarstva v proizvodnih procesih in tako pomembno pripomogli k zniževanju okoljskega odtisa. Pri tem se v svojem razvoju osredinjajo na najsodobnejše inovativne rešitve za visokoenergetsko učinkovite električne pogonske sklope, napredne rešitve za shranjevanje in kreiranje električne energije in posebno lahke reciklabilne materiale na podlagi biomaterialov.
Direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak je na novinarski konferenci po srečanju poudaril, da smo v "začetni fazi električne mobilnosti". Trend se bo v nekaj letih izjemno pospeševal tudi zato, ker moramo zmanjšati emisije za zaščito planeta in ustavitev podnebnih sprememb, avtomobilska industrija pa pri tem ne sme zaostajati pri teh spremembah, je posvaril in dodal, da potrebujejo podporo okolja, države, ministrstev, znanosti, okolja.
Janša: Prehod na drug pogon
Tudi predsednik vlade Janez Janša je spomnil na podnebne izzive in poudaril, da njihov veliki del predstavlja promet. "Brez tega, da pride do prehoda na drugačen način pogona in drugačno uporabo energetskih virov, teh ciljev enostavno ne bo mogoče doseči," je dejal. Pri tem pa po njegovih besedah govorimo predvsem o avtomobilski industriji, slovenski avtomobilski grozd pa je zelo pomemben del tega segmenta.
Janša verjame, da glede na to, da ta industrija predstavlja skoraj 20 odstotkov slovenskega izvoza, ki je generator gospodarske rasti v državi, z danes obravnavanimi temami niso obravnavali le vprašanja izpustov ogljikovega dioksida in prehoda v brezogljično mobilnost, temveč tudi vprašanje razvoja inovacij in kakovosti življenja v Sloveniji.
Pomemben del slovenskega izvoza
Vertikalno povezovanje, kakršnega predstavlja GREMO, prinaša prednosti za vse, je prepričan, v tem okviru pa je napovedal, da bodo ministrstva že v naslednjem tednu imenovala koordinatorje, ki se bodo ukvarjali z odprtimi dilemami in vprašanji, vlada pa bo nato do konca leta sprejela ustrezno strategijo o tem, kako pomagati vsem tistim, ki se bodo v Sloveniji oz. s slovenskim prispevkom v Evropi in po svetu spoprijemali z izzivom brezogljične mobilnosti.
Projekt GREMO naj bi omogočil rast prodaje slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije s sedanjih treh milijard na pet milijard evrov v letu 2030, 2500 dodatnih visoko strokovnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, povečal naj bi dodano vrednost na zaposlenega v tej industriji s sedanjih 50.000 evrov na več kot 70.000 evrov, posledično pa tudi letne prispevke in davke te skupine v proračun s sedanjih 280 milijonov evrov na 360 milijonov evrov letno do leta 2030.
Seljak je povedal, da za prebojne inovacije za zeleno mobilnost prihodnosti v naslednjih petih letih potrebujejo dodatnih 600 milijonov evrov. Od tega naj bi 400 milijonov evrov pokrila industrija sama, 200 milijonov pa naj bi primaknila država. Janša je dodal, da bi sredstva za to lahko črpali tudi iz EU-ja v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje