V Nemčijo jih pošiljajo zato, ker je tam prostih še pol milijona delovnih mest, obljubljajo pa jim tudi boljši zaslužek. Večinoma gre za delavce iz držav nekdanje Jugoslavije.

Za 880 evrov bruto najmanj 350 ur
Kot je pojasnil eden izmed delavcev, je razlika med nemško in slovensko plačo med 500 in 600 evri, je za TV Slovenija poročala Nuša Baranja.

Povsem drugačno zgodbo pa je povedal delavec, ki je kot zaposleni pri slovenskem podjetju delal v tujini. Na podlagi plačilnih list je razvidno, da dobi 880 evrov bruto na mesec, a kot je dejal, je zato trdo garal. Na mesec je tako delal najmanj 350 ur, včasih tudi 400 ali več. Na vprašanje, zakaj je pristal na takšno delo, pa je odgovoril, da nekako pač mora delati.

ZSSS: Plače jim iz meseca v mesec znižujejo
Delodajalci pogosto kršijo dogovore. Delavcem namreč kljub drugačnemu dogovoru ne plačujejo nadur, jim za posteljo v bivalnem zabojniku od plače odbijejo 250 evrov, prav tako pa jim ne plačujejo socialnih prispevkov. Zelo nizke so tudi plače, čeprav je minimalna urna postavka na nemških gradbiščih 13 evrov bruto.

Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je ob tem pojasnil, da prva plača znaša nekje med 1.300 in 1.500 evrov, "potem pa se iz meseca v mesec ta plača znižuje in pride celo na 600, 700 evrov", je navedel.

Sindikati so se po pomoč obrnili na nemške organe, a je po pisanju nemškega finančnega ministrstva Slovenija odložila pogajanja o sklenitvi sporazuma, po katerem bi se skupaj z Nemčijo borila proti tovrstnim kršitvam.

Takšnih podjetij še veliko več?
Na podlagi pogovorov z opeharjenimi delavci so v sindikatu pripravili seznam, na katerem je 10 slovenskih podjetij, ki so kratila pravice delavcem, napotenim v Nemčijo. Ocenjujejo pa, da je teh podjetij v resnici še veliko več.

"Slovenski strani ni v interesu, da bi se delo in zaposlovanje na črno rešilo, ni ji v interesu, da bi prišlo do učinkovite pravne države," je prepričan Andrej Zorko iz ZSSS-ja.

Ministrstvo za delo pa je pojasnilo, da moramo za sporazum najprej urediti zakonodajo na omenjenem področju. Lani je bil zakon na referendumu zavrnjen, medtem pa v Nemčijo vsak teden na delo odide okoli 300 delavcev.