Slovenska trgovina naj bi po njenih izračunih letos namesto načrtovanih 32 milijard ustvarila 25‒26 milijard evrov prihodkov. Približno 20 odstotkov manj, torej. Preživeli bodo le trgovci, ki se bodo znali prilagoditi na nove razmere in predvsem ponuditi tudi spletno prodajo. Na redni vladni novinarski konferenci je Mariča Lah tudi poudarila, da so na vlado poslali predlog, naj tako kot v Avstriji odprejo večja trgovska središča in varnostno razdaljo znižajo na en meter, opozorila pa je tudi na perečo problematiko poslovnih najemnin.

Zadržano, a z nasmehom
Sproščanje ukrepov, ki smo mu priča od ponedeljka, seveda na slovensko trgovsko dejavnost vpliva pozitivno: "Če bi dala oceno o včerajšnjem obisku, bi rekla, da je bil zadržan, a z velikim nasmehom in zadovoljstvom kupcev. Ta zadržanost pa ni trenutna zadržanost. Prepričana sem, da bo zdravstvena kriza pustila globoke posledice v nakupnih navadah slovenskih potrošnikov. Že od nekdaj je bil slovenski potrošnik racionalen, zadržan, varčen. Po tej krizi, ki je drugačna od finančne krize leta 2008, bo še varčnejši. Ta varčnost bo odvisna tudi od hitrosti okrevanja po krizi in od učinkovitosti tretjega svežnja vladnih ukrepov za izhod iz krize."

Čim prej odpreti še nakupovalna središča
Ponedeljkov obisk v prodajalnah je bil bolj skromen, a vseeno: "Zadovoljstvo trgovcev je bilo nepopisno, predvsem ker upamo, da bodo temu rahljalnemu ukrepu sledili še drugi. Trgovinska zbornica je na vlado že naslovila pobudo, da bi po vzoru Avstrije odprli nakupovalna središča. Avstrija ja z 2. majem sprostila nakupovanje tudi v blagovnih središčih, prav tako je varnostno razdaljo med potrošniki zmanjšala na en meter. V pretežni meri so kupci upoštevali varnostno razdaljo, nosili maske, razkuževali roke. Skratka, obnašali so se samozaščitno. Naši trgovci so glede zaščitnih ukrepov že "zverzirani".

Razcvet spletnega nakupovanja
Nakupne navade slovenskega potrošnika se bodo pomembno spremenile: "Veliko bo odvisno od proračuna posameznega potrošnika, pa tudi od vse višjega obiska spletne trgovine. Pred krizo je bila Slovenija pod povprečjem EU-ja glede spletnega nakupovanja, ki pa je v zadnjih dveh mesecih doživel pravi "bum". Ne samo, da so trgovci pripravili boljše platforme za prodajo prek spleta, navadili so se tudi potrošniki in spletno prodajo uporabljajo vsakodnevno. To bo pomembna sprememba, ki bo vplivala na nadaljnji razvoj trgovine. Kot smo že večkrat poudarili: uspešen bo le tisti trgovec, ki bo razvijal vse prodajne kanale, torej tako klasično kot spletno trgovino."

Prometa bo manj za šest do sedem milijard
Vpliv prvih dveh mesecev koronakrize je velik, številke v trgovini so, kot pravi Mariča Lah, zelo skrb vzbujajoče: "Prodaja v živilskih trgovinah je kljub začetnemu skoku povpraševanja pomembno upadla. Upad je po mojih izračunih več kot 15-odstoten. Tega ob predpostavki popolne normalizacije razmer, kar se seveda ne bo zgodilo, ne bi mogli nadomestiti do konca leta. Še večji upad prodaje je v tehničnih trgovinah, saj so bile mesec in pol popolnoma zaprte, zaposleni pa na čakanju. Tehnična trgovina ustvarja polovico vseh prihodkov trgovine, oziroma dobrih 15 milijard evrov letnega prometa. Moji izračuni kažejo, da bo realizacija celotne trgovine letos namesto načrtovanih 32 milijard okrog 6-7 milijard nižja. To lahko pusti globoke posledice na različnih področjih."

Problem poslovnih najemnin
Kako pa Mariča Lah komentira očitke o diskriminaciji, da morajo biti manjše trgovine v trgovskih centrih še vedno zaprte? "Vedno je treba spoštovati navodila stroke, tudi če so ta nekoliko čudna. Na vlado smo že večkrat naslovili tudi argumentirano pobudo za odprtje blagovnih centrov in upam, da se bo to zgodilo v zelo kratkem času. Takšnih anomalij je bilo v zadnjem obdobju kar nekaj. Na primer poslovne najemnine, ki nas trgovce izjemno žulijo. Strošek poslovnih najemnin za srednje veliko podjetje je visok 80 odstotkov stroška bruto plač v podjetju. Skratka, to je drugi največji strošek. Toda anomalija se je zgodila, ko se je država odpovedala najemninam tam, kjer je sama lastnica, medtem ko kljub našim prošnjam ni posegla v poslovne najemnine med dvema pravnima osebama. To je brez dvoma ena izmed naslednjih pobud, za katere upamo, da jo bo vlada razrešila."