Razlog tiči v tem, da se ECB umika iz dolgoročnega (šest- in 12-mesečnega) financiranja poslovnih bank, s katerimi se je od lani blažila likvidnost na evrskem trgu. Evrske poslovne banke bodo tako skupaj v celotni Evropski uniji do konca leta iz dolgoročnih operacij ECB-ja vrnile skoraj 620 milijard evrov, poročajo Finance.

Nova Ljubljanska banka mora tako do konca junija ECB-ju vrniti 400 milijonov evrov, do konca leta pa še 400 milijonov evrov. Za prvi obrok so v NLB-ju že oblikovali sekundarne likvidnostne rezerve v obliki naložb na medbančnem denarnem trgu in prvovrstnih vrednostnih papirjih. Za drugi obrok pa se bodo najverjetneje zadolžili na grosističnem finančnem trgu, so sporočili iz banke.

Vračanje denarja bi lahko poslabšalo posojilno dejavnost
Strokovnjaki svarijo, da bi vračanje denarja lahko poslabšalo posojilno dejavnost. Manj bo virov, ki jih bo slovenskim bankam uspelo refinancirati na medbančnem trgu ali prek izdaj obveznic, manj posojil bo na voljo za slovensko gospodarstvo, piše časopis.

NLB in Banka Slovenije zato ministrstvo za finance svarita, naj čim prej reši problematiko obdavčitve obresti na izdane obveznice. Kot je znano, so namreč banke zaradi sprememb obdavčitve obresti na evroobveznice zamrznile njihovo nadaljnje izdajanje in s tem ustavile pridobivanje svežih virov za posojila v gospodarstvu. Kdaj bodo pripravili spremembe zakonov o davku dohodkov od pravnih oseb, o dohodnini in o davčnem postopku, na ministrstvu za finance še niso mogli napovedati.