Februarska inflacija je predvsem posledica višjih cen tekočih goriv, ogrevanja in elektrike, so sporočili iz Sursa. Na letni ravni je inflacija znašala 2,9 odstotka.

Dražja goriva, energetika in elektrika
Tekoča goriva so se v prvih mesecih letošnjega leta podražila za 5,6 odstotka in februarja dosegla nove najvišje cene. Kurilno olje je tako v primerjavi s ceno pred petimi leti dražje za 86,6 odstotka, 95-oktanski bencin pa dobrih 50 odstotkov. Samo februarja so se goriva podražila za okoli 3 odstotke, elektrika za 1,6 odstotka, plin pa za dobra dva odstotka.

Dražji so tudi izdelki v skupini hrana in pijača (0,8 odstotka), pri čemer je za kar 7,5 odstotka poskočila cena zelenjave, medtem ko je sadje dražje za 5,5 odstotka. Za 1,6 odstotka so se pocenili kruh in drugi izdelki iz žit. Januarja so bili cenejši tudi obleka in obutev.

Na letni ravni 2,9 odstona rast cen
Na letni ravni so cene zrasle za 2,9 odstotka (v enakem lanskem obdobju za 1,4 odstotka). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila dvoodstotna.

Nižji bruto domači proizvod
V primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2011 se je gospodarska dejavnost ob upoštevanju vpliva sezone in števila delovnih dni zmanjšala za 0,7 odstotka. Realno se je slovenski bruto domači proizvod v letu 2011 znižal za 0,2 odstotka.

BDP se zmanjšuje že nekaj zaporednih četrtletij, kar, kot pravi Surs, pomeni, da je slovensko gospodarstvo v recesiji. V tem primeru Statistični urad republike Slovenije kot recesijo opredeljuje več kot dve zaporedni četrtletji zmanjševanja gospodarske dejavnosti. V tekočih cenah je vrednost BDP-ja znašala 35.639 milijonov evrov, kar je nominalno za 0,6 odstotka več kot leta 2010, piše na spletni strani Sursa.

Šibkejše zunanje povpraševanje
Na gospodarsko rast je v zadnjem četrtletju 2011 pozitivno vplivalo zunanje povpraševanje, ki pa je čedalje šibkejše. Primerjava zadnjih četrtletij leta 2011 in 2010 namreč kaže triodstotno rast izvoza blaga in storitev, kar je bistveno manj, kot smo namerili v prvi polovici leta 2011 in drugi polovici leta 2010.

Upad domačega trošenja
Znova se je izrazito zmanjšalo domače trošenje, saj je bilo v merjenem obdobju za 4,4 odstotka manjše kot v enakem obdobju leto prej. Razlog za zmanjšanje so nižji izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo (1,8 odstotka manj), nižji izdatki države (2,8 odstotka manj) in investicijskega trošenja (12,3, odstotka manj).

Umar: Slovenska gospodarska aktivnost med najnižjimi
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ugotavljajo, da znižanje BDP-ja kaže, da so se uresničila nekatera tveganja glede obsega gospodarske aktivnosti v lanskem letu. "Slovenija tako ostaja v skupini držav članic EU-ja, kjer se je aktivnost med krizo najbolj zmanjšala", meni direktor Umarja Boštjan Vasle.

Na Umarju ob tem še ugotavljajo, da kljub poslabševanju razmer v mednarodnem okolju menjava s tujino še naprej ostaja edini dejavnik, ki prispeva k rasti, vendar se izvoz močno umirja. Izstopa pa padec domače končne potrošnje - negativni sta tako potrošnja gospodinjstev kot države.

Bolje (še) ne bo
Vse to povečuje tveganja za rast v letošnjem letu, opozarjajo na Umarju. "Poslabšanje razmer v mednarodnem okolju, večji upad slovenske gospodarske aktivnosti od pričakovanega ob koncu lanskega leta in napovedana fiskalna konsolidacija povečujejo tveganja, da bo gospodarska rast upadla tudi v letošnjem letu," je ob tem še dodal Vasle.