Podatke o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem letošnjem trimesečju bo statistični urad sicer objavil šele v petek, pričakovati pa je novo četrtletje rasti. V zadnjem trimesečju lani je bil preobrat v slovenskem gospodarstvu izrazit. BDP se je na letni ravni okrepil za 2,1 odstotka, v primerjavi s tretjim četrtletjem pa za 1,2 odstotka.

Svet Banke Slovenije (BS) se je danes seznanil z zadnjimi gibanji v gospodarstvu in ugotovil, da se je gospodarsko okrevanje Slovenije nadaljevalo tudi v prvem četrtletju, rast pa še naprej poganjajo izvozniki, ki uspešno izkoriščajo sicer postopno okrevanje evrskega območja.

Kot že v preteklosti je bil zaradi močnega izvoza in šibkega uvoza marca na tekočem računu plačilne bilance dosežen izrazito visok presežek v menjavi blaga. Zaradi nadaljnje rasti naložb v javno infrastrukturo skozi evropske projekte je visok prispevek dalo tudi domače gradbeništvo. Šibka domača poraba pa je še dodatno poslabšala položaj v trgovini in drugih dejavnostih, vezanih na slovenski trg. Domača poraba ostaja po mnenju podjetij tudi najpomembnejši zaviralni dejavnik.

Manj nezaposlenih, več obresti
Gibanja na trgu dela so bila v prvem četrtletju stabilna. Število registriranih brezposelnih se je še naprej zmanjševalo, zlasti na račun manjšega števila tistih, ki so izgubili delo za določen čas, kar naj bi bila vsaj deloma posledica lanske reforme trga dela. Povečuje pa se število tistih, ki so se zaposlili.

Proračunska luknja se je stabilizirala, prihodki pa rastejo tudi zaradi izboljševanja gospodarskih razmer, a se na drugi strani povečuje breme plačevanja obresti na javni dolg. V Banki Slovenije zato svarijo pred morebitnim povečanjem negotovosti, predvsem glede zavez o konsolidaciji javnih financ in privatizaciji.
Banka ugotavlja tudi, da se razmere v finančnem sektorju po sanaciji izboljšujejo. Izboljšala se je kapitalska ustreznost bank, znižal delež slabih terjatev, povečala likvidnost v sistemu, znižale posojilne in depozitne obrestne mere ter izboljšal poslovni izid v prvem četrtletju. "Ponovno se krepi zaupanje v bančni sistem, zlasti v velike domače banke," ob tem ugotavljajo v Banki Slovenije.

Prav tako se je izrazito izboljšala kakovost naložb v skupini velikih domačih bank, dodatno izboljšanje kakovosti portfelja in strukture bilanc pa BS pričakuje po prenosu terjatev iz Abanke in Banke Celje na Družbo za upravljanje terjatev bank. Hkrati pa so ponovno opozorili, da je poleg bank na vseh ravneh nujno prestrukturirati tudi prezadolžena podjetja, pri čemer zgolj razdolževanje ne bo dovolj, ampak bodo morala podjetja razvoj financirati tudi z lastnim kapitalom.

Prihaja nov krog zadolževanja?
Obrestne mere za dolgoročne vloge prebivalstva so se lani in v prvem četrtletju letos v povprečju znižale za 1,8 odstotne točke, zniževati pa so se začele tudi posojilne obrestne mere, od septembra naprej za 0,5 odstotne točke. Začetek zniževanja posojilnih obrestnih mer ob pozitivnih makroekonomskih napovedih za letos lahko po navedbah Banke Slovenije ugodno vpliva na rast povpraševanja po posojilih.

Financiranje bank medtem bolj kot v preteklih letih temelji na denarnih vlogah. V strukturi financiranja bank so vloge marca dosegle 57,9 odstotka, kar je za 14,3 odstotne točke več kot ob koncu 2008. Odplačevanje posojil na medbančnem trgu pa se je lani pospešilo. Od oktobra 2008 so banke neto odplačale za 11,4 milijarde evrov posojil drugim bankam, oziroma dve tretjini posojil. Samo lani so odplačale skoraj 30 odstotkov posojil, nakopičenih med konjunkturo.

Banke pa bodo bremenu refinanciranja spet močno izpostavljene v prvem četrtletju 2015, ko jim zapade za 2,6 milijarde evrov dolgoročnih obveznosti v sistemu Evropske centralne banke. Kapitalska ustreznost bank se je po sanaciji močno izboljšala in dosegla 14 odstotkov. S tem se je približala povprečju območja evra.