Hrvaška je na Evropsko komisijo vložila vlogo za zaščito oljčnega olja z imenom "istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje". Slovenija je vlogi ugovarjala, ker ima pri Komisiji že od leta 2007 zaščiteno oljčno olje z imenom "ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre" in bi z zaščito hrvaškega oljčnega olja lahko prišlo do zavajanja potrošnikov, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

V času pogajanj pa so hrvaški in slovenski oljkarji sklenili sporazum, da se na Komisijo vloži skupna vloga slovenskih in hrvaških oljkarjev za zaščito oljčnega olja Istra, torej olja, ki se prideluje tako na območju hrvaške kot tudi slovenske Istre.

Skupna zaščita pozitivna tudi z ekonomskega vidika
Kot je za STA pojasnila Milena Bučar Miklavčič z Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, je skupna zaščita pozitivna tudi z ekonomskega vidika, saj je vanjo vključenih več pridelovalcev, ki bodo zagotavljali tudi večje količine oljčnega olja, ki spada v sam evropski vrh. "Slovenija ima omejeno količino oljčnega olja in pridelovalnih količin, [skupna] promocijska aktivnost je lahko v svetovnem merilu nekoliko vidnejša, omogoča ohranjanje identitete tako slovenskega kot hrvaškega dela," je dejala.

Koliko pridelovalcev se bo na vsaki strani meje vključilo v zaščiteno označbo porekla, bo znano v času odločanja certifikacijskih organov, ki delujejo ločeno v vsaki državi. Po skupni zaščiti bi lahko tudi slovenski oljarji predelovali hrvaške olive. Hrvati so na novo nasadili veliko oljk in se po besedah Bučar Miklavčičeve za tovrstno sodelovanje že zanimajo.

Na področju oljčnega olja bo skupna zaščita dveh držav prva na svetu. So pa na ta način že zaščiteni nekateri drugi izdelki, kot je denimo istrski pršut, in nekateri menijo, da bi bilo podobno treba že od vsega začetka ravnati tudi pri teranu, da bi se ognili zdajšnjemu meddržavnemu sporu.

"Zelo pozitivna poteza"
"Z vidika promocije je to zelo pozitivna poteza in je v krogu poznavalcev že zelo dobro sprejeta. Strokovnjaki so pri skupni zaščiti zelo lepo sodelovali," je poudarila Bučar Miklavčičeva. Ob tem je poudarila še, da ima Hrvaška kot nova članica EU-ja velike možnosti pridobivanja evropskih sredstev za promocijo.

Kakovost oljčnega olja je v obeh delih Istre podobna. Istrsko oljčno olje spada med najboljša oljčna olja v Evropi in Slovenija je v svetovnem merilu znana kot dober pridelovalec oljčnih olj vrhunske kakovosti.

Bučar Miklavčičeva pričakuje, da bi bila lahko skupna zaščita v Bruslju potrjena v roku treh mesecev. Slovenski pridelovalci v Istri letno proizvedejo od 600 do 800 ton oljčnega olja, zaščitenega je okoli 50.000 litrov, torej okoli 12 odstotkov proizvodnje.