Najvišji dolg v odstotku BDP-ja, 82,6 odstotka, je imela Slovenija leta 2015 zaradi sanacije bank. Zdaj smo pri 77,5 odstotka ali nominalno pri 41 milijardah ali 20 tisoč evrih na prebivalca.

"Za letos je bil napovedan dolg v 77,5 odstotka BDP-ja, vendar smo tega že dosegli v letu 2021 po prvih projekcijah, kar pomeni, da se bo še zniževal. Tudi pozneje v letih 2023, 2024 se bo še zniževal. Ravno tako primanjkljaj," je povedal finančni minister Andrej Šircelj.

V prihodnje pa bo vse odvisno od gospodarske rasti.

"Po projekcijah, ki je ministrstvo za finance naredilo za namene letošnjega zadolževanja, naj bi javni dolg konec leta nekoliko presegel 80 odstotkov BDP-ja. To je zmerna napoved za letošnje leto. Skrbi pa predvsem, da bodo javne finance (proračunski primanjkljaj) tako letos in prihodnji dve leti izkazale velik primanjkljaj, kar lahko vpliva na pogoje slovenskega zadolževanja v prihodnjih letih," je povedal novinar Dela Karel Lipnik.

"Naše bonitetne ocene so dobre, kar pomeni, da če se bomo zadolževali, se bomo zadolžili po zelo ugodnih razmerah. Kar pomeni, da bomo star dolg odplačali z novim dolgom. To bistveno izboljšuje finančni položaj države," še dodaja Šircelj.

Evropsko povprečje javnega dolga je 92 odstotkov BDP-ja. Najvišjega imajo Grčija, Italija, Portugalska, Španija, najnižjega pa Luksemburg, Bolgarija in Estonija.