Nadaljevanje ugodnih trendov na trgu dela in v gospodarstvu je prispevalo k rasti davčnih prihodkov, poleg tega pa so se precej zvišali tudi nedavčni prihodki in prejeta sredstva iz EU, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Novembra so bile namreč v državni proračun vplačane dividende NLB v višini 270,6 milijona evrov, poleg tega je prejel tudi 168-milijonsko povračilo zadržanih sredstev iz evropskega proračuna, ki smo jih že porabili v pretekli finančni perspektivi 2007-2013.

Proračunski presežek je ob koncu novembra tako dosegel skoraj 730 milijonov evrov, ob koncu leta pa bo po pričakovanjih nekoliko nižji, saj se tako investicijska aktivnost ministrstev kot tudi vsa druga izplačila v zadnjih mesecih leta krepijo, so napovedali na ministrstvu.

Rast davčnih prihodkov

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir prihodkov državnega proračuna, so v 11 mesecih znašali 7,54 milijarde evrov, kar je sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so se prihodki od dohodnine povečali za 16,4 odstotka, prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb za 9,3 odstotka, prihodki od DDV pa za 7,6 odstotkov. To dokazuje, da se domača potrošnja krepi.

Glede na enako obdobje lani pa so bili za 1,5 odstotka nižji dohodki iz trošarin.

Obveznosti plačila obresti

Na strani odhodkov so bile obveznosti za plačilo domačih in tujih obresti glede na primerljivo obdobje lani nižje za 12 odstotkov, znašale pa so okoli 856 milijonov evrov. Znižanje obrestnih izdatkov je posledica aktivnega upravljanja javnega dolga, pravijo na finančnem ministrstvu.

Denar za plače in socialo

Sredstva za plače in prispevke delodajalcev za socialno varnost so se v 11 mesecih glede na enako obdobje lani zvišala za 4,7 odstotkov, kar je predvsem posledica dogovora o ukrepih na področju stroškov dela. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom pa je bilo do konca novembra izplačanih 4,6 odstotka več sredstev kot pred letom dni.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg državnega proračuna sestavljajo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračuni občin, je v 11 mesecih zabeležila 16,82 milijarde evrov prihodkov in 16,04 milijarde evrov odhodkov. Presežek je znašal 780 milijonov evrov.

Tretje četrtletje javni dolg znižalo na 71 odstotkov BDP-ja

V tretjem četrtletju leta 2018 je v proračunski blagajni nabralo 42 milijonov evrov viška, javni dolg pa se je medtem po podatkih Statističnega urada RS (Surs) do konca septembra znižal na 71 odstotkov BDP-ja. Ugodna gibanja v javnih financah se tako nadaljujejo, Slovenija pa je že šesto trimesečje zapored ustvarila javnofinančni presežek. V tretjem četrtletju je bil za 0,3 odstotne točke višji kot v enakem četrtletju lani. Povečanje je bilo predvsem posledica visoke rasti prihodkov, ki je bila še naprej višja od rasti izdatkov.

Skupni prihodki države so bili v tretjem četrtletju za 6,7 odstotka višji kot v tretjem četrtletju 2017, predvsem zaradi visoke rasti prihodkov od davkov in socialnih prispevkov. Rast skupnih izdatkov je bila šestodstotna in se je v zadnjih sedmih četrtletjih prvič bolj približala rasti prihodkov.

Prihodki od dejanskih socialnih prispevkov so bili v primerjavi z enakim lanskim četrtletjem višji za 6,4 odstotka, skupni davčni prihodki za 7,3 odstotka. V skupini davkov so se najbolj izrazito povečali prihodki iz tekočih davkov na dohodke in premoženje, pa tudi prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz.

30 milijard evrov javnega dolga

Javni dolg se je od konca drugega četrtletja zmanjšal za 151 milijonov evrov in je konec septembra znašal 32,16 milijarde evrov oz. 71 odstotkov BDP. Zmanjšal se je predvsem dolg iz kratkoročnih vrednostnih papirjev in dolgoročnih posojil. Čeprav se njegov delež v BDP zaradi gospodarske rasti zmanjšuje, pa se nominalno že dlje časa vrti nekaj nad 30 milijardami evrov.

Dolg države na centralni ravni je konec septembra znašal 31,61 milijarde evrov oz. 69,8 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 748 milijonov evrov oz. 1,7 odstotka BDP. Dolg skladov socialne varnosti je bil, kot so dodali statistiki, še vedno minimalen v višini 0,7 milijona evrov.

Inflacija leta 2018 je bila 1,4 odstotna

V Sloveniji je bila letos 1,4-odstotna inflacija. Najbolj pa so jo zaznamovale višje cene energentov, ki so se podražili za 6,5 odstotkov. Storitve so se v enem letu podražile za tri odstotke, blago pa za 0,7 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada. Na mesečni ravni so decembra statistiki zabeležili 0,6-odstotno deflacijo.

Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,7 odstotna, potem ko so je bilo povprečno letno gibanje cen v letu 2017 nekoliko nižje. Statistiki so takrat zabeležili 1,4-odstotno inflacijo. Cene v decembru 2018 na mesečni ravni nižje za 0,6 odstotka, največ so k deflaciji prispevale nižje cene naftnih derivatov. Tudi letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 1,4-odstotna, mesečni padec pa je bil 0,6-odstoten.