Podjetje Profiles International je z Združenjem Manager izvedlo prvo raziskavo o vodstveni karizmi v Sloveniji. Vanjo je bilo vključenih 137 vodij različnih ravni iz okoli 70 podjetij, ocenjevalo jih je 1.390 zaposlenih na osnovi 60 vedenjskih vzorcev. In katere so glavne odlike karizmatičnega vodje? Po besedah Zvezdane Lubej, vodje slovenske podružnice PI-ja, vodja s karizmo svoje sodelavcev spodbuja k osebnemu in profesionalnemu razvoju, ni individualist, pač pa usmerjen k ljudem in razume, da so dobri rezultati podjetja lahko le plod skupinskega dela. Karizmatični vodja zna poslušati in tudi slišati, to pa zaposlene dela bolj zavzete. Podjetja z visoko zavzetimi delavci imajo na leto 19-odstotno rast prihodkov, tista z nizko zavzetostjo pa 32-odstoten upad prihodkov, pravi Lubejeva.

Za zelo karizmatičnega vodjo se je izkazal Matjaž Polak, direktor Heliosove tovarne barv, lakov in umetnih smol. Kot pravi, mu podrejeni zaupajo, ker deluje pristno in verjame v to, kar počne, sodelavce pa motivira z lastnim zgledom, pri čemer ne nastopa s položaja vseveda, ampak velikokrat prizna, da česa ne razume ali ne zna narediti. Pri karizmi je pomembna empatija, pravi Polak, sposobnost, da se vživiš v drugega in ga razumeš. Raziskava je sicer pokazala, da so ženske menedžerke v očeh sodelavcev bolj karizmatične od moških. Spretnejše so pri komuniciranju, bolje skrbijo za razvoj sodelavcev, jih znajo bolje motivirati k delu in neprestano težijo k napredku. Vodje iz podjetij, ki so vključena v projekte Gazele ali Zlata nit, so inovativnejši, bolj naklonjeni spremembam in usmerjeni v vseživljenjsko učenje, še kaže raziskava. Kakšni so torej slovenski menedžerji? Kot pravi Zvezdana Lubej, jih je veliko usmerjenih v storilnost, delajo veliko, ali delajo tudi smiselno in z glavo, pa je drugo vprašanje.

Obvezne ženske kvote na vodilnih mestih v gospodarstvu prihodnje leto
Delež žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu se je po osamosvojitvi Slovenije zmanjšal s 23 na 20 odstotkov, čeprav so ženske na trgu dela zastopane v enakem deležu kot moški in bolj izobražene. V državnih podjetjih ni niti ene predsednice uprave, med 20 podjetji, ki kotirajo na borzi, pa le eno vodi ženska - družbo kompas MTS. K večji uravnoteženosti spolov v vodstvih podjetij naj bi ob podpori Evropske komisije pripomogel projekt Vključi.vse. Vanj se je vključil tudi Petrol s ciljem, da bi 40 odstotkov vodilnih mest zasedle ženske, zdaj jih imajo v managementu 35 odstotkov.

Kot je dejal predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik, so se za sodelovanje odločili, ker vrsta raziskav kaže, da družbe, ki jih vodijo mešane skupine, dosegajo 41 odstotkov višje dobičke kot podjetja z enospolnim vodstvom. V Petrolu načrtno skrbijo za razvoj talentiranih kadrov v okviru poslovne akademije in interne akademije za vodilne, uvedli so sistem mentorstva in obvezne letne razgovore, pri razpisih za vodstvene položaje pa skrbijo, da je med tremi kandidati vsaj ena ženska. Po napovedi ministrice za delo Anje Kopač Mrak naj bi Slovenija prihodnje leto uvedla kvote za uravnoteženo zastopanost spolov na vodstvenih položajih v gospodarstvu. Po raziskavi, v katero je bilo vključenih 543 organizacij v zasebnem in javnem sektorju, se je izkazalo, da je v zasebnem sektorju več seksizma in da je delovno okolje do žensk bolj neprijazno kot do moških.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma