ESS je na današnji seji po več poskusih pogajanj potrdil težko pričakovani kompromisni osnutek predloga novele zakona o evidentiranju delovnega časa. Ta med drugim predvideva ukinitev označevanja odmora za malico in uvaja mesečno namesto dnevnega zapisovanja preostalih podatkov, je po seji dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Kompromisni predlog medtem ohranja dnevno evidentiranje prihoda in odhoda.

Kot je po seji pojasnil Mesec, so socialni partnerji dosegli soglasje glede odprave beleženja odmora za malico ter uvedbe mesečnega namesto dnevnega beleženja podatkov, ali gre za prerazporejen delovni čas ali za nadurni delovnik. Prav tako se bo mesečno vpisoval tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

Kot je še pojasnil, evidence dela ne bo treba voditi za poslovodne osebe, jasneje pa se določa tudi, kje bo treba evidenco hraniti. Po novem bo lahko delojemalec po dogovoru z delodajalcem evidenco prejel tudi na zasebno elektronsko pošto. "Več mesecev smo se pogovarjali o različnih možnih rešitvah, zdaj smo prišli do te, ki je za vse tri strani sprejemljive. To še ne pomeni, da vsaka od treh strani pravi, da je optimalna, ampak je pa za vse tri strani sprejemljiva," je dejal Mesec.

Sorodna novica Po novem nič več vodenja evidence o odmoru?

Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je ocenil, da je zakon o evidentiranju delovnega časa po tem kompromisu boljši, kot je bil, a ga delodajalska stran še vedno ne podpira v celoti. "Ta zakon ne sodi v čas, v katerem živimo. Tukaj mi mnenja nismo spremenili, dejstvo pa je, da smo s temi spremembami popravili vtis oziroma klimo, ki jo je ta zakon prinesel v socialni dialog," je povedal.

Po pojasnilih predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška kompromisni predlog prinaša poenostavitve oziroma spremembe nekaterih obveznosti pri vodenju evidenc, ki v tem času, odkar je zakon v veljavi, tudi po mnenju sindikalne strani niso dali takšnih učinkov, kot bi si jih mogoče želeli.

"Mi smo ta kompromis sprejeli predvsem zato, ker smo prepričani, da ne bo šel na škodo pravic zaposlenih in da bo lahko kljub tem spremembam inšpektorat za delo še naprej izvajal svoje pristojnosti in nadzor nad določbami zakona o delovnih razmerjih, ki se dotikajo delovnega časa, odmorov in počitkov, tako da bodo pravice zaposlenih varovane," je dejal Počivavšek.

Kot je pojasnil predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, se bo v nadaljevanju pokazalo, ali bo treba v zakonu poseči še globlje. "To smo danes tudi omenili, da bomo poskusili še z enim poskusnim obdobjem in videli, kako se delodajalci s temi novimi uredbami soočajo, in če bo treba, da se potem tu ali tam zakon popravi," je pojasnil.

Vlada se je na seji obenem zavezala, da bo naredila vse, da DZ zakon potrdi v takšni obliki, kakršni je bil soglasno potrjen na današnji seji, pa je poudarila Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja.

"Vsi pričakujemo od vlade, da bo spoštovala dogovorjeno na ESS glede vseh zakonov. Tu ne gre samo za podtaknjence, ampak gre tudi za zagovarjanje doseženega soglasja iz ESS-ju tudi v parlamentu," pa je bil jasen Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Minister Mesec je pojasnil, da bo novela zakona obravnavana po rednem postopku, medtem ko ga bodo na vladi obravnavali prihodnji teden ali pa teden pozneje. "Bistveno je pa to, da smo socialni partnerji po obuditvi socialnega dialoga pokazali, da smo bili eno od teh bistvenih točk, ki smo jo postavili, zmožni preseči s konsenzom," je poudaril.

Gospodarstvo si je želelo, da bi se vrnili v čas pred novelo

Pričakovanja na strani predstavnikov gospodarstva so bila pred srečanjem ESS-ja velika – delodajalci se namreč že vseskozi zavzemajo, da bi se vrnili spet v čas, ko novela še ni veljala. "Mi si želimo, da tega zakona sploh ne bi bilo – tudi če bo maksimalno izboljšan, bo slabše od tega, kar smo imeli pred sprejetjem tega zakona," je za Radio Slovenija pred sestankom povedal izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.

"V vsakem primeru moramo ta zakon spremeniti in poenostaviti," pa je dejal generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Danijel Lamperger, ki ocenjuje, da to sporočajo tako zaposleni kot delodajalci.

Na sindikalni strani pa so poudarili, da so se za spremembe zakona zavzemali ves čas, še pred uveljavitvijo novele, predvsem zaradi tega, ker so kršitve s področja delovnega časa ene najpogostejših. "Mene kar nekoliko boli, ko vidim izjave delodajalcev, ki govorijo, da si niti slučajno ne morejo privoščiti, da nekomu dajo odmor, ali pa da celotna dejavnost krši zakon o evidentiranju, ker takih neumnosti ne bodo spoštovali. Jaz upam, da je kdo od njih deležen tudi pregleda inšpekcijskih služb," je za Radio Slovenija dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Sorodna novica Inšpektorji zaznali velik porast kršitev evidentiranja delovnega časa

Socialni partnerji so nesoglasja poskušali zgladiti že večkrat, v zadnjem obdobju tudi v okviru posebnega odbora ESS-ja. Najbolj problematičen je bil člen zakona, ki je od lanskega novembra predvideval dnevno vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela, izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom, ob tem pa še opravljenih ur v drugih posebnih delovnih razmerah in v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.

Socialni partnerji so obravnavali tudi več drugih predlogov

Na mizi socialnih partnerjev je bil tudi predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, po katerem bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) od začetka leta 2025 do 30. aprila 2027 v zameno za državno nadomestilo v skupni vrednosti skoraj 324 milijonov evrov opravljala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino.

Kot je dejal Andrej Zorko, je pristojno ministrstvo v večini upoštevalo predloge in mnenja socialnih partnerjev, tako v okviru odbora ESS-ja za energetiko kot tudi v okviru današnje seje ESS-ja.

"Zelo je pomembno to, da nobeden od nas temu zakonu ni nasprotoval, seveda pa pričakujemo od vlade, da se bo držala dogovorjenega tudi znotraj in da bo spoštovala rezultat socialnega dialoga pri tem zakonu, predvsem pa, da bo tudi zagotovila sredstva za izvajanje tega zakona, kajti ta sredstva in ta zakon dajejo velik poudarek socialno-ekonomskemu položaju ljudi, ki delajo v Šaleški dolini," je dejal.

Prav tako je imel ESS pred seboj predlog zakona o osebni asistenci. Besedilo je bilo vključeno že v predlog dnevnega reda za novembrsko sejo, vendar ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti umaknilo. Napovedalo je namreč, da bo izvedlo še en krog pogovorov z invalidskimi organizacijami. Te so izrazile nasprotovanje uvajanju medicinskega modela v zakon, saj je po njihovem opozorilu zastarel.

Poleg tega so na seji obravnavali predloge novel zakonov o socialnem varstvu, o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Prvi predlog določa supervizijo za zaposlene, ki izvajajo naloge po zakonu in javna pooblastila. Drugi predlog pa črta določbo o povečanju otroškega dodatka za 20 odstotkov, če otrok, mlajši od štirih let, ne obiskuje vrtca.