Gre za ocene za naslednjo finančno perspektivo, ki pa še niso dokončne, saj se do konca leta pripravljajo operativni programi, ki bodo podlaga za črpanje sredstev od leta 2014 do 2020, je za MMC dejala Marjana Dremelj iz ministrstva za gospodarstvo in razvoj.

Prevelika pričakovanja od države
"Ključni problem je, da smo socialno podjetništvo odkrili zdaj, čeprav v Sloveniji obstaja že 20 let, vsi od države pričakujejo, da bo razvijala podjetništvo, država pa ni tista, ki dela podjetništvo, ampak ustvarja samo podporno okolje zanj," je za MMC opozorila Dolores Kores, direktorica zavoda Premiki, socialnega podjetja, ki je leta 2011 prejelo nagrado ZN-a za socialno podjetništvo.

"Podjetniki morajo najprej sami začeti, potem pa zahtevati podporo države in mnogi tega ne razumejo, saj izhaja velika večina socialnih podjetnikov iz nevladnega sektorja. To pomeni, da so bili prej trajno financirani iz proračuna ali donacij, zato se socialno podjetništvo pogosto razume kot podaljšek socialne politike in ne kot podjetništvo na drugačen način," je opozorila Dolores Kores, ki je tudi članica vladnega sveta za socialno podjetništvo ter skupine GECES, ki Evropski komisiji svetuje načine za spodbujanje socialnega podjetništva.

Zadruge, zavodi in socialna podjetja
Koresova sicer pozdravlja dejstvo, da ima Slovenija končno Zakon o socialnem podjetništvu, a je ta pisan na podlagi izkušenj poljskih in italijanskih kooperativ, medtem ko imamo doma dilemo, ali zadruga je socialno podjetje. Odgovor na to vprašanje je da, a ne po zakonu, enako je tudi z zavodi - vsi morajo biti namreč registrirani kot socialna podjetja.

11 milijonov Evropejcev zaposlenih v socialnem podjetništvu
Vodja Predstavništva Evropske komisije v Ljubljani Nataša Mancin je na posvetu EU si ti. Tudi o socialnem podjetništvu poudarila, da je deset odstotkov vseh evropskih podjetij, socialnih, zaposlujejo pa 11 milijonov ljudi.

Izpostavila je tudi spremembo evropske zakonodaje, ki gre proti poenostavitvi računovodskih postopkov za socialna podjetja, ki lahko prinesejo 1,7 milijarde evrov prihrankov. Vzpostavljajo se tudi evropski skladi za socialno podjetništvo, ki bodo spodbujali podjetja, ki 70 odstotkov naložb namenjajo socialnim podjetjem.

Kmalu spodbude, sinergija je že tu
Predstavniki ministrstev za delo in socialne zadeve ter gospodarstvo so poudarili, da skupaj iščejo sinergije pri projektih socialnega podjetništva, saj te presegajo le en resor. Ravno ta problem, da je bilo socialno podjetništvo do zdaj "nikogaršnja zemlja" je preprečeval, da bi se na tem področju že do zdaj več naredilo. Kljub temu je bilo na dveh razpisih razdeljenih 6,5 milijona evrov evropskih sredstev.

Kmalu pa naj bi Zakon, ki je bil sprejet leta 2012, dobil tudi strategijo ter program konkretnih ukrepov in spodbud. Te so mogoče na področju terapevtskih kmetij, oskrbe invalidov, kreativne prenove degradiranih območij ter učinkovite rabe naravnih sredstev, je bilo še slišati na posvetu, ki ga je organizirala Mladinska mreža MaMa skupaj s predstavništvom Evropske komisije, parlamenta in vladnega urada za komuniciranje.