Delodajalci v javnem cestnem potniškem prometu so, kot so v sporočilu za javnost zapisali v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije, leta 2013 "kartelno" prenehali plačevati poklicno zavarovanje voznemu osebju, ki v celotnem letu niso prevozili več kot 60.000 kilometrov.

Kot pravno podlago so po navedbah sindikata napačno navajali stališče komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz leta 2012, ki pa po prepričanju sindikata sploh nima pristojnosti za izražanje pravno zavezujočih mnenj v tej zadevi.

Po pojasnilih sindikata ima te pristojnosti od leta 2001 izključno komisija pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki pa do danes ni izdala še nobenega sklepa, ki bi kakor koli vplival na to, da delodajalci ne bi bili več obvezani vplačati premije zavarovane dobe s povečanjem za delovno mesto voznik avtobusa.

Voznikom avtobusov je prikimalo tudi ljubljansko delovno in socialno sodišče, ki je, kot so sporočili iz sindikata, v začetku meseca v zadevi plačila prispevkov za poklicno zavarovanje sledilo njihovemu prepričanju in družbi Nomago naložilo, da voznikom za obdobje zadnjih pet let od vložitve tožb plača prispevke za poklicno zavarovanje.

Gre za že drugo sodno zmago sindikata, potem ko je konec septembra v sporu z družbo Arriva na stran voznikov stopila tudi kranjska izpostava omenjenega sodišča.

V sindikatu poudarjajo, da gre za nedopustno in zavržno ravnanje delodajalcev, ki kljub izdanim sodbam še naprej vztrajajo pri dosedanjem početju.

"Zdi se nam izjemno žalostno, če ne že sramotno, da mora vozno osebje v dejavnosti, ki jo subvencioniramo vsi davkoplačevalci, skozi dolgotrajne in mukotrpne sodne postopke, samo iskati pravico na sodišču, namesto da bi omenjene kršitve delovnopravne zakonodajne ostro in hkrati preventivno sankcionirali ustrezni državni organi, ki bi s tem opravili svojo domačo nalogo," so zapisali.

Tudi v kontekstu dosedanjih uspehov bodo, kot so dodali, primorani v vlaganje velikega števila tožbenih zahtevkov, ki bodo še bolj obremenjevali že tako preobremenjena delovna sodišča.

Od pristojnih služb pričakujejo in zahtevajo, da kršitelje delovnopravne zakonodaje v dejavnosti sankcionirajo z odvzemom že pridobljene koncesije oz. jim novih ne podelijo. "Le na ta način bo imela sankcija tudi odvračilno funkcijo pri prihodnjih potencialnih kršilcih," so poudarili.