Dogovor držav z evrom, da Španiji zagotovijo posojilo za sanacijo problematičnega bančnega sektorja, je premier Mariano Rajoy označil za uspeh. S pomočjo svežega denarja bo španski bančni sektor znova sposoben zagotavljati posojila prebivalcem in gospodarstvu. "Brez kreditov ni investicij, brez investicij pa ni ustvarjanja delovnih mest," je na novinarski konferenci po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudaril Rajoy.

Ob tem je dejal, da je evropska pomoč le del širšega načrta za sanacijo španskega gospodarstva. Sestavljajo jo krediti španskim bankam, ki jih bodo morale te vrniti. "To ne bo imelo nobenega učinka na javnofinančni primanjkljaj države," je zagotovil. Izrazil je še prepričanje, da so reforme njegove vlade, ki je oblast prevzela decembra, državo rešile pred potrebo po še večjem rešilnem svežnju. "Če ne bi naredili tega, kar smo v zadnjih petih mesecih, bi bil sobotni predlog rešilni sveženj za celotno Španijo." Tudi glede rešilnega svežnja je Špance zaprosil za razumevanje. "Vlada točno ve, kam je namenjena," jim je zagotovil.

Korak v pravo smer, rešitve ni na vidiku
Rajoy je sicer posvaril, da evropsko posojilo "predstavlja korak v pravo smer, a še ne pomeni rešitve težav španskega gospodarstva". Država bo tako letos ostala v recesiji, brezposelnost pa se bo z zdajšnje, skoraj 25-odstotne stopnje, še zvišala, je bil realen.

Zanikal pa je namige, da je bila Španija prisiljena zaprositi za pomoč. "Nihče me ni prisilil in ne vem, ali je prav, da to razkrijem, a sem prav jaz pritiskal v smeri kreditne linije," je še dejal španski premier. Poudaril je še, da je bila njegova odločitev težka, a je prepričan, da bo državo rešila pred popolnim gospodarskim polomom, hkrati pa bo okrepila zamajano zaupanje v EU. Poudaril je, da 100 milijard evrov ni vsota, o kateri bi se že dogovorili. Gre le za zgornjo mejo, kakšen točno pa bo rešilni znesek, se bodo odločili po prejemu ocen neodvisne revizije o dejanskih kapitalskih potrebah španskih bank.

Branil se je še pred očitki ogorčene javnosti, saj so le nekaj ur pred javno objavo prošnje za pomoč predstavniki španske vlade zagotavljali, da odločitve še niso sprejeli in da je še več dni ne bodo. Rajoy je pri tem izpostavil potrebo po diskretnosti. "Včasih nas vprašate stvari, o katerih ne smemo govoriti, ker bi lahko s tem vplivali na potek pogajanj," se je zagovarjal.

100 predvidenih milijard
Španski finančni minister Luis de Guindos je v soboto sporočil, da njegova vlada namerava prositi za evropsko finančno pomoč, namenjeno za dokapitalizacijo bank, ki bodo to pomoč potrebovale. Finančni ministri območja evra so se nato na sobotni videokonferenci dogovorili, da bo pomoč znašala 100 milijard evrov.

100 milijard bi moralo biti zadosti
"Toplo pozdravljam izjavo evrske skupine, ki dopolnjuje ukrepe španskih oblasti v zadnjih tednih za utrditev bančnega sistema. Kredibilna podpora za dokapitalizacijo šibkih segmentov bančnega sistema je bila ključno priporočilo nedavne ocene IMF-a o španskem finančnem sektorju," se je na odločitev Španije odzvala izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde.

Lagardova je pohvalila pripravljenost držav evrskega območja za finančno podporo, ki bo v pomoč ukrepom španskih oblasti. Višina pomoči naj bi polno zadovoljila potrebe španskega bančnega sistema, IMF pa ostaja še naprej pripravljen, da na prošnjo članic evrskega območja podpre izvajanje in nadzor finančne pomoči skozi redna poročila, je dejala.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je sveženj pomoči ocenil kot zadosten. Višina sredstev za pomoč bi morala zadostovati za uspešno dokapitalizacijo španskih bank in za odpravo nezanesljivosti na finančnih trgih, še posebej zato, ker je Španija z ukrepi vlade na področju strukturnih in drugih reform na pravi poti, je dejal. Schäuble je poudaril, da bo pomoč dobila španska država, in ne banke neposredno, kar je bil glavni pogoj Nemčije.

Finska bi lahko zahtevala garancije
Finska finančna ministrica Jutta Urpilainen je napovedala, da se bodo pogajanja o podrobnostih dodelitve pomoči še nadaljevala. Finska utegne po njenih besedah zahtevati garancije v zameno za pomoč. Garancije naj bi zahtevala, če bodo sredstva šla iz začasnega mehanizma za zaščito evra (EFSF), če pa bodo šla iz stalnega mehanizma (ESM), garancij ne bo zahtevala, saj bodo tveganja za finske davkoplačevalce v tem primeru manjša, je pojasnila.

Britanski finančni minister George Osborne, čigar država ni članica območja evra, je ocenil, da kriza v območju evra "ubija" britanska prizadevanja za oživitev gospodarstva. Poudaril je, da bi rešitev krize v državah z evrom bolj kot kar koli pomagala britanskemu gospodarstvu, ki je konec lanskega leta znova padlo v recesijo.

"Korak k obnovi zaupanja v evrsko območje"
Francoski finančni minister Pierre Moscovici meni, da bo dogovor "prispeval k obnovitvi zaupanja v evrsko območje". Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je prepričan, da bo Španija z restrukturiranjem bank in drugimi reformami počasi pridobila zaupanje vlagateljev in ustvarila razmere, potrebne za vzdržljivo rast in ustvarjanje novih delavnih mest.

ZDA so špansko potezo označile za pomemben korak k "finančni uniji" evrskega območja. Ameriški finančni minister Timothy Geithner je dejal, da je prošnja "pomembna za zdravje španskega gospodarstva in konkreten korak na poti k finančni uniji, ki je ključna za odpor območja z evrom".

Zadovoljni so tudi v Tokiu. Japonski finančni minister Jum Azumi je ocenil, da je to "prvi velik korak" pri stabilizaciji evropskega in svetovnega gospodarstva. Evropske voditelje je pozval, naj bodo prožni pri ukrepanju.