Prvotni lokacijski načrt predvideva enotirno progo. Foto: BoBo
Prvotni lokacijski načrt predvideva enotirno progo. Foto: BoBo

Železniški tir, za katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, se bo skladno z navedenim sklepom vlade izvedel tako, da bodo servisne cevi v najdaljših predorih zgrajene v širšem profilu, ki bo omogočil nadgradnjo novega tira v dvotirno progo, zato so pogoji za izvedbo dvotirnosti v pretežnem obsegu že zagotovljeni, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za infrastrukturo. Skladno s tem predlagajo, da se veljavni prostorski akt spremeni oziroma dopolni glede na navedeno nadgradnjo v dvotirno progo.

Na ministrstvu so spomnili, da obstoječi tir železniške proge Divača‒Koper v precejšnjem delu poteka prek vodovarstvenega območja vodonosnika Rižana, neposredno mimo stanovanjskih objektov in prek kraškega roba, ki je v celoti predviden za zavarovanje kot krajinski park v sklopu Kraškega regijskega parka. Nadaljnje obratovanje obstoječega tira zato pomeni dolgoročno okoljsko tveganje, zlasti vodovarstveno in požarno, so opozorili. Najboljša mogoča rešitev, ki uživa podporo tudi v lokalnem okolju, naj bi bila zato prav čimprejšnja nadgradnja drugega tira v dvotirno progo, ki bo omogočila opustitev obstoječega tira.

Ministrstvo je pristojne pozvalo, naj čim prej pristopijo k potrebnim spremembam in dopolnitvam državnega prostorskega akta. Ob tem se je zavezalo, da bo kot pobudnik skupaj z investitorjem, Direkcijo RS za infrastrukturo, zagotavljalo vso potrebno strokovno podporo za čimprejšnjo izvedbo postopka in zaključek prostorskega umeščanja.

Vrednost projekta slabe 1,2 milijarde evrov

Projekt drugi tir je ocenjen na nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov. Pomemben del finančne konstrukcije projekta je že zaprt, odkar je Evropska investicijska banka (EIB) sredi meseca odobrila do 250 milijonov evrov posojila.

V državnem proračunu je za projekt predvidenih 400 milijonov evrov za dokapitalizacijo podjetja 2TDK. Ob tem je predvidenih 250 milijonov evropskih sredstev, 250 milijonov evrov najemodajalcev, 167 milijonov evrov posojil komercialnih bank, še 122 milijonov evrov pa bo država zagotovila s pobranim pribitkom k cestnini za tovorna vozila na določenih avtocestnih odsekih.