"Ustavno sodišče je v svoji presoji očitno ocenilo, da bi negativne posledice uveljavljanja pravice do referenduma pomenile večjo grožnjo za ostale ustavne vrednote, kot so predvsem učinkovito izvajanje funkcij države, vključno z ustvarjanjem pogojev za razvoj gospodarskega sistema in uresničevanje človekovih pravic, zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela ter pravice do svobodne gospodarske pobude," meni Damijan.

Ob tem je prepričan, da je ustavno sodišče ravnalo izjemno preudarno in odgovorno. "S tem je vsaj na formalni plati zagotovilo pogoje, da bo manj verjetno prišlo do erozije gospodarskega sistema in socialne države, do česar bi nedvomno prišlo z razpisom obeh referendumov," je pojasnil. Zdi se mu škoda, da se ustavno sodišče ni enako odločilo že lani ob pobudi za razpis referenduma o pokojninski reformi. "Brez tega referenduma se bonitetne ocene in stroški zadolževanja ne bi tako poslabšali, hkrati pa bi bila padec gospodarske aktivnosti in zmanjšanje socialnih pravic zaradi uveljavljanja varčevalnih ukrepov bistveno manjša," je dejal.

Ekonomist Matej Lahovnik pri odločitvi ustavnega sodišča vidi vsaj tri zelo pozitivne vidike. Ustavno sodišče je tokrat odločilo relativno hitro, zato bo nastala le dvomesečna zamuda pri uveljavitvi obeh zakonov, odločitev pa je dobra novica za gospodarstvo, saj omogoča, da se po zgledu Nemčije, Irske in Švedske končno uveljavi predlagani koncept sanacije bančnega sistema, je dejal. "Odločitev je bila sprejeta z veliko večino, kar kaže na veliko verodostojnost te odločitve ustavnega sodišča. Pričakujem, da bo ustavno sodišče enako presodilo tudi v primeru referendumske zahteve sindikatov javnega sektorja glede zakona o izvrševanju proračuna (za leti 2013 in 2014)," še meni Lahovnik.

Z odločitvijo ustavnega sodišča je zadovoljen ekonomist Sašo Polanec. Po njegovih besedah pomeni uveljavitev zakona o slabi banki povečanje možnosti za prodajo državnih bank. "Čeprav prednosti državnega holdinga ni veliko, največjo korist pričakujem v umiku države iz gospodarstva," je dodal.

Ekonomist Jože Mencinger je bil kratek: "Sramota za ustavno sodišče; ali nič ne razumejo ali pa se že bojijo."

Kritičen je bil tudi ekonomist Maks Tajnikar. Odločitev sodnikov vidi kot klofuto ekonomski stroki in prilizovanje politiki. "Ker strokovno ni sporno, da imata tako slaba banka kot državni holding alternative in da izbor med njimi ni družbeno nevtralen, je ustavno sodišče s tem ljudem odvzelo pravico do alternative, torej možnosti, da se odločajo med alternativami," je dodal.

Ekonomist Mojmir Mrak se z odločitvijo ustavnega sodišča strinja, ga je pa, pravi, presenetila, saj da je ob sicer podobni argumentaciji diametralno nasprotna odločitvi, sprejeti lani v kontektsu referenduma o pokojninski reformi. "Čeprav smo nekateri že lani ob tistem referendum trdili, da so referendum o temah, ki imajo izrazito javnofinančno komponento, neprimerna oblika odločanja, se je ustavno sodišče na takšno stališče postavilo šele sedaj. Bolje pozno kot nikoli. A dejstvo ostaja, da bi z drugačno odločitvijo ustavnega sodišča lani tudi razvoj dogajanj v Sloveniji in v percepciji mednarodnih finančnih trgov do naše države verjetno bil drugačen, kot je dejansko bil," je povedal.