Družbe za upravljanje, Generali Investments, NLB Skladi, Primorski skladi, Sava Infond ter Triglav Skladi, upravljajo 77 vzajemnih skladov. Izmed njih so vlagateljem, kot kaže, najbolj zanimivi delniški skladi, vanje so namreč vložili 70 odstotkov svojih sredstev.

Spodbudna novica je, da se čista vrednost sredstev v upravljanju, kot pravi direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Mira K. Veljić, v zadnjih 12 mesecih povečuje. "En razlog je v tem, da se sami trgi dvigujejo, drug razlog pa je ta, da naše članice stalno merijo porast neto vplačil," je pojasnila v pogovoru za Radio Slovenija.

Tudi na račun varčevalnih načrtov, v skladu s katerimi vlagatelji dolgoročno varčujejo oziroma nalagajo v vzajemne sklade z rednimi, razmeroma nizkimi mesečnimi obroki. "Menimo, da je ta način varčevanja dober nastavek za neki tretji steber pokojninskega varčevanja," je dejala Veljić.

Opozorila o finančni konservativnosti in nepismenosti

Še vedno pa je splošna finančna pismenost med Slovenci premajhna, tudi med mladimi. To je potrdila tudi raziskava Valicona na temo mladih in finančnih trgov. "59 odstotkov jih želi vlagati v nepremičnine oz. zemljišče, v zlato pa 25 odstotkov – še vedno smo torej zelo nepismeni," opozarja direktorica združenja.

Tako so namreč mladi odgovorili na vprašanje, kaj bi storili s 100 tisoč evri. Nakup nepremičnine, zemljišča ali zlata kaže na skrajno konservativnost in hkrati na nepismenost, še opozarjajo na Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov.