Vlada je zadolžitev sklada pri CEB-ju odobrila oktobra letos. Kot so takrat sporočili iz urada vlade za komuniciranje, bo posojilo namenjeno financiranju 800 novih stanovanj, s katerimi bi pripomogli k zmanjšanju vrzeli pri dostopu do najemnih stanovanj za gospodinjstva, ki nimajo dostopa do stanovanj po tržnih pogojih. Prednost bodo imele ranljive skupine, kot so mlade družine, starejše osebe in mladi do 29. leta starosti.

Stanovanjski sklad bo lahko s posojilom financiral predvsem gradnjo stavb s pripadajočimi parkirišči. Lahko pa ga bo uporabil tudi za financiranje komunalne infrastrukture, dovoznih in drugih cest, urejanje krajine in druge upravičene stroške, so oktobra še sporočili iz vladnega urada.

Sklad je po podatkih iz letnega poročila konec leta 2017 upravljal okoli 3.000 neprofitnih stanovanj in okoli 600 stanovanj, namenjenih javnemu tržnemu najemu.

Direktor sklada Črtomir Remec si je ob prevzemu položaja leta 2015 za cilj postavil, da bi sklad do leta 2020 zagotovili 2.000 novih najemnih stanovanj, do leta 2025 – če bodo potrjeni predlagani načrti in bo sklad izkoristil novo zakonsko možnost za zadolžitev v vrednosti 30 odstotkov kapitala – pa skupno 10.000.

Javna najemna stanovanja na območjih Ljubljane in Maribora zagotavljata tudi občinska stanovanjska sklada. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je imel konec leta 2017 v upravljanju okoli 4.200 stanovanj, Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor pa okoli 2.100 stanovanj, kažeta letni poročili skladov.

Ministrstvo za okolje in prostor sicer pripravlja nov stanovanjski zakon, ki naj bi med drugim namesto sistema neprofitne najemnine in subvencij za socialno šibkejše uvedel sistem s stroškovno najemnino in stanovanjskim dodatkom. S tem naj bi skladi pridobili dodatna sredstva za vsaj vzdrževanje obstoječega fonda stanovanj, opozarjajo pa, da bi morala država poskrbeti tudi za dodatne vire za gradnjo novih najemnih stanovanj.