Republiški sklad je ob 30. obletnici pred slabim mesecem dni v Ljubljani odprl eno največjih stanovanjskih sosesk Novo Brdo. Konec oktobra je pridobil uporabno dovoljenje za stanovanjske objekte v sklopu funkcionalne enote E2 Novo Brdo, zdaj pa ga je dobil še za objekte v enoti E3 Novo Brdo. Stanovanja v soseski bo v stroškovni najem ponudil predvidoma do konca leta.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani še povedal direktor sklada Črtomir Remec, se pripravljajo tudi na organizacijo izvajanja javne najemne službe, ki jo je uvedel nov stanovanjski zakon. "Pričakujemo sprejem uredbe na vladi, nato pa bomo imeli približno en mesec časa, da se pripravimo na izvajanje te službe, predvidoma s 1. januarjem prihodnje leto," je dejal.

Sklad je doslej ponudil v najem 1887 javnih najemnih stanovanj, 819 z lastno gradnjo, 729 z občinami in skladi ter 339 z nakupi na trgu. Sredi leta je odprl skupnost za mlade Gerbičeva v Ljubljani. "Vse postelje so polne, razen v dveh enotah za gibalno ovirane," je povedal Remec. Po oktobrskem odprtju soseske Novo Brdo v Ljubljani marca 2022 načrtuje odprtje prve faze 212 stanovanj Pod Pekrsko gorco v Mariboru, je dodal.

Sorodna novica V Ljubljani odprli eno največjih stanovanjskih sosesk Novo Brdo

"Sklad namerava do leta 2025 zgraditi 906 javnih najemnih stanovanj, od tega 58 oskrbovanih za starejše," je poudaril Remec. Gre za projekte Pod Pekrsko gorco 2. faza, Nova Dolinska v Kopru, Podbreznik v Novem mestu, Rožna dolina v Novi Gorici, Ob Savi v Kranju, Dolgi most in Podutik - Glince v Ljubljani, Lukovica jug, Partizan na Jesenicah in Lendava.

Predvsem pri zadnjih štirih bodo po njegovih besedah skušali čim bolj omejiti stroške gradnje. To je ob nenehno naraščajočih cenah v gradbeništvu nujno. Rezerve bodo iskali pri izvedbenih fazah in načrtovanju, kjer bo v ospredju funkcionalnost, racionalnost in večja tipizacija. "Glavni napori gredo za cenovno sprejemljive projekte," je poudaril in priznal, da si danes projektov Novo Brdo ali Pod Pekrsko gorco ne bi mogli več privoščiti.

Na stanovanjskem področju je po njegovem mnenju ključna dolgoročna zemljiška politika občin, saj se v tistih, ki jo imajo, kažejo rezultati. Med njimi je omenil občini Novo mesto in Slovenj Gradec. Za zajezitev cen in tudi sicer pa je ključen nepremičninski davek, ki bi napolnil prazna stanovanja, denar, pobran v progresivni obdavčitvi lastnikov več stanovanj, pa bi se lahko vlagal v reševanje stanovanjske problematike.