Z delnicami, ki sestavljajo newyorški indeks S&P 500, se trenutno trguje že pri 19-kratniku pričakovanega dobička na delnico za naslednje leto, kar je precej nad povprečjem preteklih desetih let (15). Pričakovani kazalec P/E (cena delnice v primerjavi z dobičkom na delnico) je pri vseevropskem indeksu Stoxx 600 malo nad 15. Ker se ameriška gospodarska rast prav tako znižuje (v tretjem četrtletju je bila 1,9-odstotna, potem ko je bila še v prvem letošnjem trimesečju 3,1-odstotna), se bo verjetno znižala vrednost dolarja, to pa je dodatna nevšečnost za vlagatelje iz drugih delov sveta.

Vrednotenja v Evropi privlačnejša
Britanska banka Barclays pričakuje, da se bodo v naslednjem letu evropskih delniški trgi v primerjavi z ameriškimi odrezali bolje kot letos. Ciljno vrednost indeksa Stoxx 600 so pri Barclaysu postavili pri 430 točkah, kar je šest odstotkov nad trenutno vrednostjo (410 točk). Podobno rast sicer za leto 2020 pričakujejo tudi na Wall Streetu, vendar ob tem poudarjajo, da so trenutna vrednotenja delnic v Evropi privlačnejša kot v ZDA. Vseevropski delniški indeks Stoxx 600 je letos poskočil za dobrih 20 odstotkov, newyorški S&P 500 pa za 26 odstotkov, čeprav naj bi bili dobički ameriških korporacij letos v primerjavi z lani višji le za odstotek. Med posameznimi sektorji so zvišali oceno za avtomobilski sektor in za sektor polprevodnikov, bolj črnogledi pa so pri napovedih za gibanja delnic nepremičninskih podjetij.

Pričakovati je rahlo medvedji trend na trgu obveznic
Goldman Sachs se je razpisal tudi o pričakovanjih na obvezniških trgih. Pričakujejo, da bo gospodarstvo rahlo okrevalo, kar bo obveznicam prineslo nekoliko višje zahtevane donosnosti. Pri ameriški 10-letni obveznici naj bi donosnost s trenutnih 1,75 porasla na 2,25 odstotka. Skratka, rahlo medvedji trend ne bi smel biti presenetljiv. Delniškim trgom napovedujejo zmerno rast. Ključna razlika v primerjavi z letošnjim letom bo ta, da bodo Fed in druge večje centralne banke denarno politiki večinoma puščali nespremenjeno, tako da vlagateljem ne bodo več pomagale nove in nove denarne spodbude. Letos je ameriška centralna banka ključno obrestno mero (v nasprotju s pričakovanji pred letom dni) zvišala trikrat in imela glavno zaslugo, da so se vodilni newyorški delniški indeksi letos povzpeli za več kot 20 odstotkov.

Zlato do 4.000 dolarjev? Samo ob zlomu finančnega sistema!
Bitcoin je po hudih padcih in zdrsu pod 7.000 dolarjev okreval in konec tedna skoraj dosegel 7.800 dolarjev. Pred kratkim je kar nekaj pozornosti poželo dogajanje na trgu plemenitih kovin. Neki špekulant je namreč na terminskem trgu stavil 1,75 milijona evrov, da bo cena zlata do junija 2021 dosegla 4.000 dolarjev. To je dvakrat več od rekorda leta 2011, za uresničitev takšnega scenarija pa bi morali finančni trgi preživljati izjemno turbulentne čase in biti na robu zloma. Zlato je bilo leta 2011 vredno skoraj 2.000 dolarjev, trenutno je 25 odstotkov pod zgodovinskim vrhom: za 31,1-gramsko unčo je treba odšteti okrog 1.460 dolarjev, potem ko je bila septembra cena nad 1.550 dolarji in s tem na šestletnem vrhu. Zlato že nekaj časa ni več zaščita (hedge) proti inflaciji, ampak prej proti političnim tveganjem.

Pretirano zadolževanje lahko vodi v novo krizo
Čeprav je svet po finančni krizi hitro okreval, pa se je zadolženost vseeno strmo povečevala. Predsednik Fedove podružnice v Dallasu Robert Kaplan se boji, da bi to lahko predstavljalo veliko težavo, ko se bodo obresti začele zviševati. Celoten korporacijski dolg je leta 2007 znašal pet bilijonov dolarjev, trenutno pa znaša 9,5 bilijona. 90-odstotna rast je seveda posledica rekordno nizkih obrestnih mer. Kaplan opozarja predvsem na korporacijski dolg slabše kakovosti. Obseg dolga z investicijsko oceno BBB se je v zadnjih desetih letih po svetu kar potrojil, podobno velja tudi za dolg z oceno dvojni B in enojni B. Če bodo bonitetne hiše zaradi zaostrenih razmer začele zniževati "rejtinge" posameznih podjetij (na primer z BBB na BB), bi višja razlika (spread) v primerjavi z visokokakovostnim dolgom dodatno vznemirila vlagatelje, kar bi bil lahko poligon za novo krizo. V tej povezavi se pogosto omenja podjetje General Electric, ki je vse bolj zadolženo, bonitetna ocena, ki je bila leta 2009 še idealna (trojni A), pa znaša le še BBB+.