Na virtualni skupščini legendarne ameriške draguljarske družbe Tiffany & Co je več kot 99 odstotkov kapitala podprlo že pred enim letom napovedano prodajo podjetja francoskemu konglomeratu LVMH.

Prevzem se je zapletel spomladi, ko je izbruhnila pandemija covida-19, zaradi česar je poraba razkošnih dobrin, med njimi tudi draguljev, drastično padla. LVMH je nato predlagal obnovitev pogajanj o ceni posamezne delnice z argumentom, da je prodaja Tiffanyju tako padla, da zanj ne more odšteti več toliko, kot je nameraval pred pandemijo.

Pri Tiffanyju so se na to odzvali z ogorčenjem, od LVMH-ja in njegovega predsednika uprave Bernarda Arnaulta, sicer najbogatejšega Francoza, so odločno zahtevali spoštovanje prvotnega dogovora, sicer bi sledil boj na sodišču.

Po mesecih patpoložaja, ko je vsaka stran vztrajala pri svojem in se je neuradno v pogovore vpletla tudi politika (pri LVMH-ju so navedli, da so francoske oblasti "krive" za zamik pri sklenitvi dogovora), sta obe družbi malce popustili: LVMH je za delnico ponudil sicer manj kot prvotno, a ne toliko manj, kot je napovedoval spomladi. Zdaj bo namesto 135 ameriških dolarjev za delnico, kolikor je znašala cena v napovedi prevzema, zanjo odštel 131,5 dolarja. To pomeni, da bo za celotno družbo odštel 15,8 milijarde dolarjev, kar je slabe pol milijarde manj, kot je bilo prvotno napovedano, navaja Reuters.

Verjetno pa so k temu, da je francoski konglomerat, ki ima pod svojim okriljem znamke, kot so Louis Vuitton, Moët Hennessy, Dom Pérignon, Kenzo, Givenchy, Christian Dior, Fendi itd., cena za delnico znižal za manj, kot je prvotno napovedal, pripomogli tudi boljši poslovni rezultati Tiffanyja v drugi polovici leta. Azijski trg, ki je zadnja leta daleč najmočnejši, ko gre za razkošne dobrine, je namreč hitro okreval, povpraševanje pa je že doseglo razen izpred krize.

Prodaja naj bi bila dokončana v prvih mesecih prihonjega leta.