Konglomerat LVMH je namero za prevzem sporočil že pred slabim mesecem, ko je ponudil 14,5 milijarde dolarjev, nato pa so se predstavniki obeh družb usedli za mizo in izpogajali ceno, ki sta jo v nedeljo odobrila nadzorna odbora obeh družb: 135 dolarjev na delnico oz. 16,2 milijarde dolarjev. Posel naj bi izpeljali do sredine prihodnjega leta.

Gre za "najtežji" prevzem konglomerata do zdaj, družba pa se tako širi iz pretežno oblačilne in kulinarične panoge še v draguljarstvo. V skupino sta sicer že vključena dva ponudnika ur in zlatarskih izdelkov (Bulgari in Tag Heuer), a tako močne družbe, kot je Tiffany, do zdaj francoska družba še ni imela. Posel naj bi bil dober tudi za Tiffany, ki je v zadnjih letih z vidika rasti prodaje zaostajal za konkurenco, ob tem ugotavljajo poznavalci. "Prevzem Tiffanyja bo okrepil položaj LVMH-ja na področju draguljarstva in izboljšal njegovo prisotnost na ameriškem trgu," so ob tem sporočili iz obeh družb.

Tiffany je na področju draguljarstva in zlatarstva res veliko ime. Ne samo, da ima dolgo zgodovino – ustanovljen je bil leta 1837 –, ampak slovi tudi po svojih prestižnih zlatarskih izdelkih, ki jih kupcem dostavljajo zavite v papir, ki je cianmodre oz. tiffany-modre barve. A čeprav je zlatarna dolgo jadrala na krilih filma Zajtrka pri Tiffanyju, se zadnje čase sooča z upadom kupcev, vse manj se za njihove izdelke odločajo mladi, poleg tega pa izgubljajo tudi kitajske potrošnike, ki se zaradi trgovinske vojne z ZDA vse bolj obračajo nazaj na domači trg.

A LVMH je znal dobro oceniti vrednost družbe, ki ima sicer finančne težave, pa tudi močno tradicijo in simbolno vrednost svojih izdelkov, je v pogovoru za Reuters ocenil analitik Flavio Cereda iz finančne družbe Jefferies in dodal, da lahko LVMH Tiffanyju pomaga prebroditi finančne težave in se na mlade azijske kupce pomaga osredotočiti bolj sistematično. Analitiki namreč zgolj draguljarski industriji, ki jo ocenjujejo na 20 milijard dolarjev, za letos napovedujejo sedemodstotno rast.

Konglomerat Louis Vuitton – Moët Hennessy je v lasti francoskega milijarderja Bernarda Arnaulta, tudi najbogatejšega Evropejca in tretjega najbogatejšega človeka na svetu. Nastal je leta 1987 z združitvijo modne hiše Louis Vuitton z družbo Moët Hennessy (ki je nastala leta 1971, ko sta se združili dve veliki alkoholni znamki, šampanjci Moët & Chandon in konjak Hennessy), zato slovi predvsem po luksuznih oblačilih in pijači. Pod okrilje konglomerata sicer sodi več kot 60 znamk oz. družb, prav vse pa imajo določen ugled na svojem področju – od Moëta (ki je med drugim lastnik znamke šampanjcev Dom Perignon) in Hennessyja do Christiana Diorja, Fendija, Bulgarija, Marca Jacobsa, Givenchyja, TAG Heuerja itd.

Po zgledu LVMH so začeli svoj portfelj na področju trga luksuznih dobrin širiti tudi drugi evropski konglomerati, na primer Kering (ki je v lasti še enega Francoza Françoisa Pinaulta in ki se pretežno posveča visoki modi) ali švicarski Richemont, ki je med drugim lastnik še enega legendarnega draguljarja – Cartiera.