Novembra lani je bilo v Sloveniji delovno aktivnih približno 931.200 ljudi, kar je okoli 900 več kot oktobra. Na letni ravni se je število delovno aktivnih povečalo za 1,9 odstotka, so sporočili iz Statističnega urada RS (Surs).

Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih žensk zvišalo za 0,2 odstotka ali za nekaj več kot 800, na približno 418.600. Od tega se jih je 90,1 odstotka zaposlilo v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, 9,9 odstotka pa se jih je samozaposlilo, so zapisali na statističnem uradu. Delovno aktivnih moških je bilo za okoli 100 več, skupno približno 512.600. Število zaposlenih moških se je nekoliko znižalo, število samozaposlenih pa povečalo, in sicer za več kot 200.

Tudi na letni ravni je število delovno aktivnih zraslo pri obeh spolih, in sicer pri ženskah za 1,8 odstotka in pri moških za 2,1 odstotka.

Največji upad v gradbeništvu in gostinstvu

Število delovno aktivnih se je v primerjavi z oktobrom povečalo v enajstih dejavnostih, zmanjšalo pa v devetih. Najbolj se je dvignilo v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer za približno 300 oz. za 0,4 odstotka, na okoli 73.200. Najbolj pa je po podatkih statističnega urada upadlo v gradbeništvu in gostinstvu. V obeh dejavnostih se je znižalo za okoli 200, na približno 74.800 oz. 38.000.

V zdravstvu in socialnem varstvu je bilo novembra 19,6 odstotka delovno aktivnih moških in 80,4 odstotka delovno aktivnih žensk. V primerjavi z mesecem prej se je število obojih povečalo za 0,4 odstotka, na letni ravni pa za 2,5 odstotka. V dejavnosti zdravstva in socialnega varstva je bilo okoli 70.700 ali 96,6 odstotka zaposlenih oz. za 0,4 odstotka več kot oktobra, samozaposlenih pa približno 2500 ali 3,4 odstotka oz. za en odstotek več kot mesec prej. V okviru te dejavnosti se je na mesečni ravni število najbolj dvignilo v zdravstvu, na približno 48.900, sledila sta socialno varstvo brez nastanitve, in sicer na približno 9000, in z nastanitvijo, na nekaj več kot 15.300.

V dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo je bilo novembra lani glede na isto obdobje pred desetimi leti za 31,3 odstotka ali za približno 17.500 več delovno aktivnih. Število delovno aktivnih moških se je v tem obdobju povečalo za približno 3900, število žensk pa za približno 13.600. Znotraj te dejavnosti se je v obdobju desetih let število delovno aktivnih v zdravstvu povečalo za 26,6 odstotka, v socialnem varstvu z nastanitvijo za 23,7 odstotka in socialnem varstvu brez nastanitve za 89,4 odstotka.

Novembra več dela od doma

V Sloveniji je novembra lani vsaj en dan v tednu od doma delalo 12 odstotkov zaposlenih, kar je šest odstotnih točk manj kot novembra predlani. Delo od doma je bilo bolj razširjeno med zaposlenimi s terciarno izobrazbo in v srednji starostni skupini, ugotavlja državni statistični urad.

Novembra je vsak deseti zaposleni delal delno od doma in delno na lokaciji delodajalca, kar je za dve odstotni točki več kot mesec prej. En odstotek zaposlenih je delo opravljal od doma vse dni v tednu. Leto prej je bilo takšnih zaposlenih pet odstotkov. Na lokaciji delovnega mesta je vse dni v tednu delalo 82 odstotkov zaposlenih oz. osem odstotnih točk več.

Najmanj en dan v tednu je delalo od doma 12 odstotkov zaposlenih, kar je eno odstotno točko več kot oktobra lani in šest odstotnih točk manj kot novembra predlani.

Delo od doma je bilo bolj razširjeno med terciarno izobraženimi. Najmanj en dan v tednu jih je tako delalo 23 odstotkov oz. za šest odstotnih točk več kot oktobra. Med nižje izobraženimi je bilo takšnih šest odstotkov zaposlenih. V primerjavi z letom prej jih je bilo med višje izobraženimi za šest odstotnih točk manj, med nižje izobraženimi pa za štiri odstotne točke manj.

Od doma so v največji meri delali zaposleni iz srednje starostne skupine (35–54 let), bilo jih je 14 odstotkov. Med zaposlenimi, starimi 55 let ali več, jih je delo opravljalo od doma najmanj en dan v tednu pet odstotkov.

Novembra je zaradi priporočil v povezavi s covidom-19 druženje v živo omejevalo 49 odstotkov prebivalcev. Pred letom dni jih je tako ravnalo 70 odstotkov.

V najmlajši starostni skupini (16–34 let) so druženje v živo pred enim letom omejevali v približno enako, razliko pa so statistiki zaznali v srednji (35–54 let) in starejši (55 let ali več) starostni skupini. V prvi je novembra druženje omejevalo za 28 odstotnih točk prebivalcev manj (44 odstotkov), v drugi pa za 26 odstotnih točk manj (50 odstotkov).