V EU-ju še vedno analizirajo govor novoizvoljene predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen. Foto: Reuters
V EU-ju še vedno analizirajo govor novoizvoljene predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen. Foto: Reuters

Geopolitične razmere so povsem drugačne kot pred petimi leti, zato ekonomist Mojmir Mrak pričakuje tudi bistveno drugačno ekonomsko politiko evropske komisije: "Ekonomija vse bolj, govorim o svetovnem nivoju, postaja instrument doseganja nekih strateških ali nacionalnih ciljev. Če govorimo za Kitajsko ali pa ZDA. Na to mora tudi Evropska unija reagirati za doseganje nekih strateških ciljev v okviru Evropske unije."

Pri reševanju znanih izzivov Evropske unije, kot je zaostajanje pri konkurenčnosti, zato pričakuje precejšnje spremembe politike konkurence in državnih pomoči.

"Obramba, pa ne mislim samo vojska, ampak govorim tudi o vseh stvareh, ki so vezane z industrijo za obrambne namene, bodo dobile precej na teži. Prepričan sem, da se bodo temu prilagodila tudi pravila konkurence državnih pomoči," pravi Mrak.

Ta bodo ključna tudi pri za Slovenijo pomembni avtomobilski industriji, kjer sta, ko gre za Kitajsko, Berlin in Pariz na nasprotnih bregovih, dodaja. Podobno o govoru von der Leyen pravi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Bojan Ivanc: "Daje nekako zavezo, da bi želela ohraniti konkurenčnost evropskega gospodarstva, kar seveda pomeni recimo zelo plemenit cilj. Ampak v praksi pa seveda pomeni predvsem to, kako drago oziroma kako zanesljiva bo oskrba z energenti in surovinami za evropsko industrijo."

Pa bo predsedničin načrt za čisto industrijo izničil zeleni dogovor? "S tega vidika, da bi nekako Evropa skušala še vedno ohraniti neko cenovno konkurenčnost pri proizvodnji in tukaj bo mogoče nek začasen kompromis verjetno prisoten. Vseeno pa nekega močnega zasuka pri teh politikah vlaganja v to zeleno transformacijo vseeno ne pričakujemo," je dejal Ivanc.

Sogovornika se strinjata, da so izzivi za slovensko gospodarstvo veliki.