V stroške dela so vključeni tako plače, regres in druga nadomestila ter dodatki, ki jih prejemajo zaposleni, kot tudi davki in socialni prispevki na plačila zaposlenim.

V območju z evrom so stroški, povezani s plačami in drugimi izplačili, medletno porasli za 5,3 odstotka, drugi stroški pa za 4,5 odstotka. V EU-ju so se prvi povečali za 5,8 odstotka, drugi pa za 4,8 odstotka. Rast se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem, ko se je nekoliko umirila, med januarjem in marcem letos spet pospešila.

V evrskem območju so se stroški dela na uro v neposlovnih dejavnostih zvišali za 5,3 odstotka, v poslovnih dejavnostih pa za 5,0 odstotka, in sicer v industriji za 4,8 odstotka, v gradbeništvu za 5,2 odstotka in v storitvah za 5,0 odstotka.

V celotnem EU-ju so ti stroški v neposlovnih dejavnostih porasli za 5,6 odstotka, v gospodarskih dejavnostih pa za 5,5 odstotka, pri tem v industriji za 5,5 odstotka, v gradbeništvu za 5,8 odstotka in v storitvah za 5,5 odstotka.

Stroški dela na uro so v prvem letošnjem četrtletju najbolj porasli v Romuniji (za 16,4 odstotka), Bolgariji (za 15,8 odstotka), na Hrvaškem (za 15,3 odstotka), Poljskem (za 14,1 odstotka) in Madžarskem (za 13,7 odstotka).

Višji od povprečja so bili tudi v Sloveniji, kjer so bili višji za 9,3 odstotka. Pri tem so stroški, povezani s plačami in drugimi izplačili, medletno porasli za 9,6 odstotka, drugi stroški pa za 8,2 odstotka.

Na drugem delu lestvice so Belgija, kjer so se stroški dela medletno zvišali za 2,3 odstotka, Danska z 2,5-odstotno rastjo ter Francija (za 2,7 odstotka), je objavil evropski statistični urad Eurostat.