Med drugim zahtevajo višje plače, daljše plačane bolniške odsotnosti, krepitve sindikatov ter ustreznejše obdavčitve multinacionalke in omejevanje njenega ogljičnega odtisa. Stavka poteka na enega od najbolj zaposlenih dni v letu, na črni petek, ki naj bi kupcem prinesel velike popuste.

A strokovnjaki opozarjajo, da so popusti povečini samo navidezni. Angleški raziskovalci so namreč med spremljanjem cen več tisoč izdelkov ugotovili, da je več kot 99 odstotkov navidezno izjemnih ponudb črnega petka enakih ali celo bolj ugodnih v drugih obdobjih.

Okorn: Popusti so namenjeni trgovcem

"Pozabljamo, da so popusti namenjeni trgovcem, in ne kupcem," opozarja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov. Popuste trgovci uporabljajo kot dobro vabo in so stalnica skozi celo leto, čeprav se zdi, da imajo omejen rok trajanja. Kako pa je s črnim petkom?

"Smisel črnega petka je bil, da so le en dan zelo zelo veliki popusti na določene izdelke, zdaj pa se je to raztegnilo na ves mesec, popusti pa niso kdo ve kako veliki, v večini primerov dosežejo med 20 in 40 odstotki."

Okorn opozarja, da obdobje čiščenja zalog v januarju prinaša po večini večje popuste, kot so okoli črnega petka in prednovoletnih praznikov. Poudarja, naj se kupovanja lotimo racionalno z načrtom in jasno zastavljeno finančno mejo.

Glejmo na ceno, ne na popust

"Glejmo na ceno, ne pa na popust. Velikokrat se je že zgodilo, da je trgovec z višjim popustom imel višjo ceno kot pa tisti z nižjim popustom ali celo brez njega."

Profesorica Breda Luthar s Fakultete za družbene vede pravi, da je črni petek ameriški fenomen. Ta prinaša ekološke posledice, veča socialne razlike ter komercializira zdravstvo in šolstvo, ki postajata del trga.

"V bistvu gre za poskus pospeševanja potrošnje. Ustvarjajo se neki ritualni dogodki, da se diferencira se ta dan od drugih dni običajne potrošnje, zato da pride do vzbujanja želje po potrošnji, po občutkih, da boš nekaj zamudil, če ne boš trošil."

Kot težavo omenja tudi možnost zapravljanja denarja, ki ga še nismo zaslužili v obliki posojil in posojilnih kartic, pri katerih izgubimo občutek, koliko denarja smo zapravili.