Potem ko se je v ZDA marca zgodil propad treh regionalnih bank, se je položaj švicarske banke Credit Suisse, ki zadnja leta ni bila najbolje stoječa, izrazito poslabšal. Trgi so se ustrašili širjenja bančne krize na evropska tla, posledično pa je nastal hud pritisk na delnice te švicarske banke.

V strahu, da bi se lahko zgodil njen kolaps, ki bi lahko sprožil širšo bančno krizo, je bil 19. marca urgentno dogovorjen prevzem od drugega švicarskega bančnega velikana UBS, ki so ga pomagali izvesti v švicarski vladi in finančnem regulatorju Finma. Prevzem bo po napovedih končan v prihodnjih mesecih.

Švicarski parlamentarni odbor za gospodarstvo, ki deluje pri spodnjem domu parlamenta, je vlado nato zaprosil za analizo razlogov za zaton Credit Suisse, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V izjavi za javnost so v odboru zapisali, da jih poleg razlogov zanima več o sprejetih rešitvah in tveganjih, ki jih te prinašajo. Prav tako bi radi vedeli, ali so bili na voljo kakšni drugi načini reševanja nastalega položaja.

Skladno s tem od vlade pričakujejo poročilo, v katerem bo pojasnila, kakšno vlogo so odigrale višje obrestne mere, kakšna posojila je imela Credit Suisse, podatke o špekulativnem trgovanju, podatke o algoritmih in visokofrekvenčnem trgovanju, o bonitetnih ocenah, revizijah ter tveganjih na podlagi strukture produktov te banke.

Vlada je v zahteve privolila, je razvidno iz dokumentov, si bo pa za pripravo celovitega poročila vzela leto dni časa. Oblasti se zavedajo, da morajo biti dogodki, kakršen je bil skorajšnji zlom banke Credit Suisse, zaradi katerega so ukrepali na nacionalni ravni, pa tudi zakonodaja, ki ureja to področje, "predmet poglobljenega preučevanja". Pregled bo vključeval tudi zunanje strokovnjake, so napovedali v vladi.