Stopnja brezposelnosti je v ZDA z 10,2 padla na 10 odstotkov. To je največji enomesečni padec po več kot treh letih. Analitiki so pričakovali, da bo brezposelnost ostala 10,2-odstotna. Odlično poročilo s trga dela pa je dvorezen meč, saj utegne Fed zdaj prej zvišati obrestne mere, kar bi bila slaba novica za delniške trge. Foto: EPA
Stopnja brezposelnosti je v ZDA z 10,2 padla na 10 odstotkov. To je največji enomesečni padec po več kot treh letih. Analitiki so pričakovali, da bo brezposelnost ostala 10,2-odstotna. Odlično poročilo s trga dela pa je dvorezen meč, saj utegne Fed zdaj prej zvišati obrestne mere, kar bi bila slaba novica za delniške trge. Foto: EPA
Nasdaq
Tehnološki indeks Nasdaq se je v petek zvišal za odstotek, potem ko so blestele delnice proizvajalcev polprevodnikov. Intelove so se podražile za tri odstotke. Foto: Reuters
Siemens Arena
Nemški koncern Siemens je znižal oceno o svojem poslovanju, pri banki UBS pa so delnice umaknili z nakupnih priporočil. Foto: EPA

Če so nogometni navdušenci v petek težko pričakovali žreb skupin za svetovno nogometno prvenstvo, so ekonomisti vso pozornost namenili svežemu poročilu o ameriškem trgu dela. Presenečenje je bilo popolno: novembra je bilo v največjem svetovnem gospodarstvu ukinjenih le še 11 tisoč delovnih mest, krepko manj od pričakovanih 125 tisoč, mesečni "primanjkljaj" pa najmanjši po začetku recesije decembra 2007. Stopnja brezposelnosti je z 10,2 padla na 10,0 odstotka. Hkrati je ministrstvo za delo navzdol popravilo tudi podatek o izgubi služb v prejšnjih dveh mesecih, v obeh mesecih na 159 tisoč.

Smer prava, toda brez evforije, prosim!
"Kar s stola nas je vrglo! To je potrditev, da se je recesija končala sredi letošnjega leta in da se gospodarstvo pobira, pa čeprav z nekaj težavami. Gremo v pravo smer, ni pa še razloga za pretiran optimizem," so bili komentarji newyorških borznikov. Sveže poročilo je vsekakor pozitivno presenečenje, res pa je, da so nižjo brezposelnost povzročili tisti, ki so obupali nad iskanjem službe in jih sploh ni več na trgu dela. Trenutno je tako 15,4 milijona Američanov brez dela in iščejo zaposlitev, 6 milijonov jih je prenehalo iskati zaposlitev, naslednjih 9,2 milijona pa opravlja "part-time" službe, pri čemer si želijo dobiti polno zaposlitev.

Dow Jones

10.389

Nasdaq

2.194

DAX30

5.817

FTSE100

5.322

FTSEurofirst 300:

1.025

Nikkei

10.022

EUR/USD

1,4854

USD/JPY

90,53

EUR/CHF

1,5101

Lahka nafta

75,7 USD

Zlato

1.161 USD

Euribor, 6-mesečni

0,996 %


Konec strategije "carry trade"?
Kako je mogoče, da je indeks Dow Jones kljub novici, ki so jo delniški trgi že več mesecev želeli slišati, med petkovim trgovanjem kar nekaj časa preživel pod izhodiščem in bil na koncu le za 0,2 odstotka v plusu, točno toliko kot pred enim mesecem, ko so bili vlagatelji negativno presenečeni, ker je oktobrska brezposelnost porasla čez deset odstotkov? Vzrok lahko iščemo v močnejšem dolarju (včeraj največja enodnevna rast letos) in v špekulacijah, da bo ameriška centralna banka zdaj prisiljena hitreje zaostrovati denarno politiko, torej zvišati obresti. To bi pomenilo tudi konec priljubljene strategije velikih vlagateljev, imenovane "carry trade".

Decembra verjetno ne bo preobrata
V zadnjih mesecih sta bili namreč zelo popularni prodajanje dolarjev in kupovanje višje donosnih valut, surovin in delnic. Če je strategiji "carry trade" res odklenkalo, čaka borze večji popravek, verjetno pa tega letos še ne bomo doživeli. Zdaj ko se trg dela lepo popravlja, bodo v ospredju podatki o kondiciji ameriških potrošnikov. V prihodnjem tednu bo objavljen podatek o novembrski prodaji na drobno v ZDA (na črni petek, ko se je začela nakupovalna mrzlica, naj bi bila poraba precej okrnjena), med pomembnejšimi objavami pa bodo še sveži podatki o zaupanju potrošnikov ter o ameriškem oktobrskem zunanjetrgovinskem primanjkljaju.

Končno popravek pri zlatu
V zadnjem tednu je Dow Jones pridobil 0,8 odstotka, vseevropski indeks FTSEurofirst 300 pa 2,9 odstotka, kar je prvi tedenski pribitek po dveh tednih izgub. Zlato je v petek izrazito spremenilo smer. Ko so vlagatelji že dobili občutek, da je edina smer navzgor, je zaradi močnejšega dolarja cena zlata, ki je v četrtek dosegla rekordnih 1.226 dolarjev, padla za več kot štiri odstotke, na 1.160 dolarjev. Zlato je v letošnjem leto poraslo za skoraj 40 odstotkov. Analitiki pri Goldman Sachsu napovedujejo, da bo prihodnje leto povprečna cena zlata 1.265 dolarjev, leta 2011 pa 1.425 dolarjev. Bikovsko gibanje naj bi podpirale zlasti nizke ameriške obrestne mere.

Indeks SBI20 zadnji teden nespremenjen
Na Ljubljanski borzi je likvidnost še vedno izjemno nizka. Z najprometnejšimi delnicami Krke je bilo skupno za 2,83 milijona evrov prometa, njihov tečaj pa se je znižal za pol odstotka, na 67,84 evra. Slovenski borzni indeks je v zadnjem tednu kljub pozitivnemu ponedeljku, torku in sredi ostal nespremenjen. Največji padec so doživele delnice Intereurope, ki so se pocenile za več kot pet odstotkov. Povečalo se je zanimanje družb za izdajo obveznic. Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije in Sava potrebujejo sredstva za poslovanje, v bankah pa očitno ni pravega posluha, zato ostane druga možnost, izdaja obveznic.