Kmalu poskusno zagnani šesti blok Teša bo tudi ob prvotno dogovorjeni ceni premoga na začetku prinašal izgubo, saj so veleprodajne cene elektrike, ki se za nas določajo zlasti na nemškem trgu, trenutno zelo nizke.

Energetski strokovnjak Peter Novak meni, da tako ne bo več dolgo: "Vsi v Evropi vemo, da bo po času debelih krav prišel čas suhih krav, ko bo šla elektrika navzgor do 80 evrov po megavatni uri. To se bo zgodilo v prihodnjih dveh, treh letih, do tedaj pa bo treba zdržati."

Podobno meni Krešimir Bakič iz združenja elektroenergetikov, ki opozarja na nevzdržen razkorak med ceno, po kateri v Nemčiji odkupujejo energijo vetrnic, in ceno na trgu.

Aleš Ahčan z ekonomske fakultete pa opozarja, da so zgodovinsko gledano cene res nizke in zato lahko pričakujemo dvig, vendar, kot pravi: "Če pogledamo, kaj o cenah pravi trg, in če pogledamo terminske pogodbe, ki povedo, po kakšni ceni nekdo pripravljen danes prodati elektriko za čez štiri leta, vidimo, da so cene zelo podobne današnjim."

Pa bi Slovenija lahko lastne zmogljivosti zgolj vzdrževala in elektriko namesto tega uvažala? Strokovnjaki so si tu enotni: težavo predstavljajo preslabo razvite prenosne zmogljivosti, saj so bili nacionalni trgi do pred kratkim skoraj zaprti, prav tako bi velike težave lahko nastale ob nepričakovanih električnih mrkih v drugih državah. Za energetsko neodvisnost si torej zagotovo velja prizadevati.