Termoelektrarna Šoštanj (Teš) medtem v zadnjem četrtletju leta dela s polno močjo, tako peti kot šesti blok, čeprav bi ga z interventnim zakonom zaprli. Zaradi nizkih temperatur in pomanjkanja vetra so šle namreč cene elektrike v višave.

Zaprtje Teša z interventnim zakonom deli tako strokovnjake kot javnost. V Velenju so prav danes predstavili študijo o socialnih in ekonomskih vidikih prestrukturiranja regije, ki bi moralo po njihovem mnenju zanimati prav vso državo.

Veliko primerov dobrih praks prestrukturiranja v Evropi preprosto ni, ugotavlja Žan Oplotnik z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete. "Trenutno v Evropi okoli 50.000 delavcev dela v elektrarnah in 160.000 zaposlenih v rudnikih," je povedal.

V študiji prvič celovito ovrednotijo učinke prestrukturiranja. "Če mi iz te regije vzamemo milijardo ali pa nekaj sto milijonov na leto, moramo ponuditi vsaj toliko nazaj v teh letih, da se lahko (regija) postavi nazaj na noge, kar po naši oceni s projekti in ukrepi znese okoli milijardo in pol v naslednjih petih, 10, 15 letih prestrukturiranja," je nadaljeval Oplotnik.

Kakšen je pravičen prehod?

A težava je pomanjkljivo medresorsko usklajevanje, pravi Simon Lamot iz premogovniškega sindikata. "Pravični prehod, kot si ga predstavljamo zaposleni, je precej drugačen, kot si ga predstavljajo odločevalci v Ljubljani. Videli ste študijo, številke so impozantne ali pa grozljive, če si na strani tistega, ki izgublja službo," je opozoril.

Država računa tudi na upokojevanje. "Mi ljudi nočemo siliti v pokoj, če obstajata volja in interes, da delajo naprej, zato smo predlagali precej višje odpravnine," je navedel Jernej Meden z ministrstva za delo.

Še dva dni je v javni obravnavi zakon o zaprtju premogovnika. Po naših neuradnih informacijah pa naj bi usklajevali tudi interventni zakon, njegova zasnova naj bi bila povsem nova.