Prodaja NLB-ja se bi lahko še dodatno zavlekla. Foto: BoBo
Prodaja NLB-ja se bi lahko še dodatno zavlekla. Foto: BoBo

Spletni Večer piše, da se je Titan za odstop odločil glede na razmerje med vloženim delom in časom, ki ju je funkcija zahtevala, ter koristmi, ki jih je imel od tega. K njegovi odločitvi je prispevala tudi neodločnost države pri nameri, da še letos do konca izpelje postopek privatizacije NLB-ja. "Ves čas se glede tega spreminjajo načrti, zato sem se odločil, da pri tem več ne bom sodeloval," je povedal za spletno izdajo časnika.

V nadzornem svetu tako ostajajo Alexander Bayr, David Kastelic, David Eric Simon, Primož Karpe, Andreas Klingen in Laszlo Urban.

Slovenija se je v zameno za zeleno luč Bruslja ob obsežni državni sanaciji NLB-ja konec 2013 zavezala, da bo do konca letošnjega leta prodala 75 odstotkov minus eno delnico banke. Vendar je vlada Evropsko komisijo že uradno zaprosila za možnost, da do konca tega leta proda najmanj 50 odstotkov, preostalo pa do konca prihodnjega leta.

V tem času naj bi bila znana ocena vrednosti NLB-ja, do konca aprila pa naj bi bil znan tudi okvirni razpon cene, ki bi jo bili vlagatelji pripravljeni ponuditi za delnico banke. A se bo uradni začetek prodaje banke zamaknil še za en teden in bo namera za prvo javno ponudbo delnic izdana okoli 7. maja, navajajo spletne Finance. Uradno zato, ker so rezultati prvega četrtletja dobri, predvsem zaradi sproščanja rezervacij in ne osnovne dejavnosti, neuradno pa zato, ker država čaka na odgovor Evropske komisije.