Gre za preiskavo, ki so jo kriminalisti pred tremi leti opravili na centralni banki zaradi sumov nepravilnosti pri bančni sanaciji.

Tožba Evropske komisije je svojevrsten precedens. Komisija namreč Sloveniji očita, da je v okviru policijske preiskave proti zaposlenim na Banki Slovenije poleti 2016 neupravičeno zasegla podatke in računalniško opremo Evropske centralne banke. Kot navaja Evropska komisija je Slovenija s tem kršila nedotakljivost arhivov ECB-ja, pa tudi za načela lojalnega sodelovanja.

Naša država ima zdaj dva meseca časa, da na podano tožbo odgovori, nato pa bo Evropsko sodišče predvidoma v enem letu o zadevi odločilo. Slovenija je že napovedala, da bo odgovor na tožbo pripravila pravočasno. Že v predsodnem postopku pa je večkrat poudarila, da so očitki Evropske komisije neutemeljeni.

Pravosodna ministrica Andreja Katič je tako že ob napovedani tožbi izjavila, da je stališče Evropske komisije, in sicer da bi za kriminalistično preiskavo na Banki Slovenije morala Slovenija pred tem pridobiti soglasje ECB-ja, povsem nesprejemljivo, še posebej, ker je pri preiskavah ključen prav element presenečenja. Poleg tega pa se je po mnenju Katičeve treba tudi vprašati, čigave koristi zasledujejo evropske institucije: koristi slovenskih davkoplačevalcev, ki so banke sanirali z več milijardami evrov ali koristi zasebnega kapitala.