Franjo Štiblar opozarja, da mora Slovenija v krizi z ukrepi slediti drugim državam, da bo imela enake možnosti za gospodarjenje.
Z ekonomistom in pravnikom Franjem Štiblarjem smo se pogovarjali o najbolj vroči temi - gospodarski in finančni krizi ter morebitnih ukrepih za blažitev njenih posledic in izhod iz nje. Med prvimi tremi najnujnejšimi ukrepi se je Štiblar opredelil glede pomoči ljudem, finančnemu sektorju in gospodarstvu.

Pri pomoči prebivalcem je presodil, da se je država že pravilno odzvala in jamčila za depozite, bolj zapletena pa je pomoč finančnemu sektorju, torej bankam in zavarovalnicam, ki naj pri nas sicer še ne bi bile toliko izpostavljene.

Banke potrebujejo zaupanje za delitev posojil
Najpomembneje se mu zdi zagotavljanje zaupanja, saj si bodo banke le tako upale deliti posojila. Tega pa Evropska centralna banka (ECB) z znižanjem obrestne mere ni zagotovila, opozarja Štiblar. Po njegovem mnenju je bankam treba dati zagotovilo, da bodo dana posojila dobile nazaj, obenem pa bodo imele tudi dodatno likvidnost, da lahko poslujejo, dokler se jim posojila ne povrnejo. Težava ECB-ja pri tem je, da ni jasno povedala, koliko časa bo likvidnost zagotavljala.

"Izvoznikom treba povečati konkurenčnost"
V tretjem sklopu nujne pomoči se je Štiblar omejil na slovensko gospodarstvo, za katerega poudarja, da bi moralo dati prednost in največ pomoči izvoznim podjetjem. "Upad izvoza ne moremo nadomestiti z domačim trgom, ker je premajhen," utemeljuje. Prav zato predlaga, da se izvoznikom pomaga pri načrtovanju večje konkurenčnosti, kar bi lahko storili z zmanjševanjem prispevkov in dejavnejšo gospodarsko diplomacijo. Sam je mnenja, da bi morala Slovenija še bolj prodirati na balkanske trge ter v Rusijo in na Kitajsko.

Za stanovanjske olajšave
Franjo Štiblar je med pogovorom še ocenil nekatere predloge ukrepov, ki se pojavljajo v javnosti. Brezkompromisno podpira stanovanjske olajšave in davčne olajšave za naložbe v podjetja. Tudi znižanje prispevne stopnje delodajalcev se mu ne zdi sporno, za znižanje davka na dobiček pa pravi, da ta ukrep ni bil nikoli pomemben in nima kritičnega značaja. A vendarle je pri tem treba slediti odločitvam drugih držav.

Prav sledenje drugim državam pri sprejemanju odločitev je za Štiblarja zelo pomembno, saj ne moremo ravnati nasprotno od drugih. Enako meni tudi pri predlogu o znižanju davka na dodano vrednost. Odločitev o tem bo postala relevantna, ko bodo to sprejeli tudi v drugih državah, saj sicer ne bomo imeli enakih pogojev za gospodarjenje.

Tudi pomoč podjetjem, ki jim gre slabše
Tudi davčno kreditiranje podjetij je ena izmed točk, s katero se Štiblar strinja. Kot je povedal, je treba pomagati tudi podjetjem, ki jim gre slabše, če le imajo perspektivo in dolgoročnejši program, saj je bolje, da se pomaga podjetjem, kot da potem ljudje izgubijo službo in jim mora država tako ali tako pomagati.

"Poroštva so le prva faza"
Za državna poroštva bankam Štiblar pravi, da je le prva faza, saj se tako le izenačuje pogoje z drugimi državami, najverjetneje pa bo morala država kapitalsko vstopiti v družbo in postati solastnik, saj gredo v smeri nacionalizacije v celo najbolj neoliberalnih državah, torej ZDA in Veliki Britaniji, zato bi bilo nesmiselno, da se v Sloveniji dogaja privatizacija.

Tudi na tem področju meni, da je najprej treba premisliti, kaj bi se zgodilo, če bi velika podjetja propadla, kar bi povzročilo več deset tisoč brezposelnih.

Koliko bo še trajala kriza in kdaj bo dosegla dno, je seveda nemogoče napovedati, a Štiblar meni, da bi se stanje začelo izboljševati, ko bi se rešili strahu in negotovosti ter povrnili zaupanje.

Sabina Zonta
sabina.zonta@rtvslo.si