V ponedeljek in torek je bila smer na zahodnih delniških trgih še krepko navzgor, dvodnevna rast newyorškega indeksa S & P 500 je bila 5,7-odstotna in s tem najvišja od marca 2020. A očitno je bil to le kratkotrajen odboj, potem ko so indeksi prejšnji petek padli na letošnje dno. V drugi polovici tedna so bile v ospredju spet skrbi pred naglim zaostrovanjem ameriške denarne politike, vse skupaj pa se je le še okrepilo ob petkovi objavi svežih podatkov s trga. Stopnja brezposelnosti je namreč (s 3,7) padla na 3,5 odstotka in očitno je trg dela za zdaj imun za Fedove dvige obrestnih mer (obrestna mera Fed funds je zdaj že v rangu med 3,0 in 3,25 odstotka). Pritisk na plače tako ostaja velik, to pa Fedu otežuje delo pri zniževanju inflacije, ki je na 40-letnem vrhu. V četrtek sledi objava septembrske inflacije, kar bo nov kažipot, kako agresivne bodo Zvezne rezerve na sestanku na začetku novembra. Trenutno večina pričakuje, da bomo spet (četrtič zapored) videli dvig obrestne mere v višini 75 bazičnih točk.

Precej možnosti za nadaljnje padce delnic
Septembrsko poročilo o ameriškem trgu lahko interpretiramo tudi tako, da ZDA, čeprav se je BDP v prvem polletju skrčil, niso v recesiji. A bi lahko hitro bile, če bo Fed še naprej tako odločen v boju proti inflaciji. In prav tega se zelo bojijo delniški trgi. Dna verjetno še nismo videli, če gledamo širšo sliko, so indeksi izgubili zgolj tisto, kar so pridobili v precej divji rasti ob najavi neverjetnih monetarnih in fiskalnih ukrepov v odzivu na epidemijo. Delnice v indeksu S & P trenutno kotirajo pri 16-kratniku pričakovanega dobička v naslednjih 12 mesecih, kar je precej manj kot na začetku leta (22). Pri Morgan Stanleyju so ta teden vseeno opozorili, da je več možnosti za nadaljnje padce, pri čemer izpostavljajo še naprej močen dolar in energetsko krizo v Evropi. Svoje bi lahko naredili tudi morebitni slabi četrtletni rezultati tretjega četrtletja (v naslednjih dneh bodo prva podjetja že predstavila svoje bilance) in črnoglede napovedi. Odlivi iz delniških skladov se medtem v ZDA nadaljujejo 35. teden zapored, upravljavci premoženja pa povečujejo denarne pozicije, ki so po podatkih banke BoFA zdaj celo najvišje v več kot dveh desetletjih.

Nemško gospodarstvo še letos v recesiji
Tudi v Evropi so v teden zaradi upanja, da bo Fed na naslednjih sestankih manj agresiven pri privijanju obrestnih mer, krenili optimistično, a je tako kot v New Yorku sledila streznitev. Vseeno je frankfurtski DAX na tedenski ravni pridobil več kot odstotek. Dogajanje z delnicami švicarske banke Credit Suisse se je umirilo, tečaj je zadnji teden vidno pridobival, kar je tudi posledica sporočila iz banke, da bo za odkupovanje lastnih delnic namenila tri milijarde frankov. Evro je bil le za kratek čas spet pri pariteti z dolarjem, ob koncu tedna je padel pod 0,98 dolarja. Očitno nič ne pomaga, če pri ECB-ju sledijo Fedu. Predsednik Bundesbanke Joachim Nagel zagovarja nadaljnje dvige obrestnih mer in zniževanje izpostavljenosti do vladnih obveznic. Kot je še povedal za Süddeutsche Zeitung, mora ECB na naslednjem sestanku poslati jasen signal, da se želi upreti inflaciji. Po njegovem mnenju bo nemško gospodarstvo še letos v recesiji, ki se bo nadaljevala v letu 2023. Hujšega padca gospodarske aktivnosti ne pričakuje, poudarja tudi, da je trg dela trenutno še zelo robusten. Inflacija naj bi bila v naslednjem letu vsaj šestodstotna.

Vrednost nafte očitno kmalu spet pri 100 dolarjih
Cene nafte so zadnji teden precej podivjale, brent je poskočil za 15 odstotkov (največ po marcu), ključen razlog pa je odločitev skupine Opec+, da dnevno proizvodnjo oklesti za dva milijona sodov, kar je največji ponudbeni šok po več kot dveh letih. Brent se je na manj kot dva dolarja približal meji 100 dolarjev, tudi nafta WTI se je povzpela nad 90 dolarjev in je, če gledamo tehnično analizo, prvič po juniju v prenakupljenem območju. Samo v petek sta se omenjeni vrsti nafte podražili za okrog štiri odstotke, in to kljub naraščanju vrednosti dolarja. Vsekakor bo gorivo v Sloveniji od torka spet dražje.

"Sovražno dejanje proti ZDA"
Predsednik Joe Biden je izrazil razočaranje nad odločitvijo Opeca+, medtem pa pred vmesnimi volitvami vneto išče nove rešitve, kako ustaviti naraščanje cen nafte. Opecova odločitev hkrati pomeni tudi novo zaostritev odnosov med Belo hišo in savdsko kraljevo družino. Senatorji demokratske stranke pozivajo vlado, naj ustavi vojaško pomoč Savdski Arabiji, nekateri tudi predlagajo zakon, ki bo od vlade zahteval umik vojaških enot in protiraketnih sistemov iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov. "Drastično zmanjšanje proizvodnje kljub prijaznim ponudbam Bidna obema državama je sovražno dejanje proti ZDA in jasno znamenje, da sta se državi odločili podpreti Rusijo med vojno z Ukrajino. Ne vidimo razloga, zakaj bi ZDA še naprej zagotavljale varnost naftnih polj v državah, ki aktivno delujejo proti nam," so sporočili kongresniki.

LJSE: Na prodajni strani opazni predvsem tuji institucionalni vlagatelji
Na Ljubljanski borzi so Krkine delnice zadnji teden pridobile 3,72 odstotka in so vredne 89,20 evra. SBITOP ostaja pod 1000 točkami in je s tem več kot 20 odstotkov nižje kot na začetku leta. Če upoštevamo lepe dividende, so izgube precej nižje, okrog 15-odstotne. "Ljubljanska borza ni imuna za dogajanje na tujih trgih. Vemo, s kakšnimi težavami se spopadajo globalna gospodarstva. Na prodajni strani prevladujejo tuji institucionalni vlagatelji z 52-odstotnim deležem v zadnjem mesecu, kar pa ni presenetljivo, saj prevladujejo tudi pri vsakodnevnih poslih in poskrbijo za več kot polovico vseh poslov," je na webinarju Mojih financ povedal predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec. Kdo pa v tem obdobju, ko tečaji izgubljajo, kupuje slovenske blue-čipe? Ipavec: "Predvsem domače fizične ocene. Očitno ocenjujejo, da so trenutne ravni zanimive za vstop. Kdor varčuje dolgoročno, ne sme zganjati panike, ampak je smiselno vse to izkoristiti za nakup tistih delnic, ki imajo potencial na dolgi rok."