V Sparu ponudba slovenskega sadja in zelenjave narašča ter je dosegla 32-odstotni delež, so sporočili iz družbe Spar Slovenija. Lani so odkupili približno 600 ton slovenskega sadja in zelenjave več kot leta 2022 oziroma 2400 ton več kot leta 2019.

V Sparu poudarjajo, da podpirajo lokalne pridelovalce in kmete, z nekaterimi imajo sklenjene dolgoročne pogodbe. "Ko je na voljo dovolj slovenskih pridelkov, ustavimo nakupe tujih in ponudimo kupcu samo lokalne. Od svoje strategije podpore lokalnim pridelovalcem in kmetom ne odstopamo niti v primeru višjih cen," so zagotovili. Za prej omenjene pridelke so v povprečju plačali od 20 do 30 odstotkov višje nabavne cene, kot bi plačali za tujo zelenjavo.

Želijo si, da bi kupci pogosteje posegali po slovenskih izdelkih. "Tržne raziskave pa kažejo, da kupec vse bolj išče nizke cene za vse izdelke, za slovensko pa je pripravljen plačati samo še šest odstotkov višjo ceno. Še pred enim letom je bil pripravljen plačati 15 odstotkov več," so dodali.

Engrotuš: Kupci bolj osredotočeni na ceno

V Engrotušu so navedli, da so kupci v trenutnih gospodarskih razmerah bolj osredotočeni na ceno izdelkov, čemur se "na izjemno konkurenčnem slovenskem trgu" s svojo ponudbo prilagajajo tudi trgovci. "To velja tudi za sadje in zelenjavo, ki sta trenutno pri tujih dobaviteljih večinoma cenejša. Pri Tušu imamo v ponudbi tako izdelke slovenskega kot tujega porekla, opažamo pa, da se kupci za nakup večinoma odločajo glede na ceno izdelkov," so pojasnili.

Mercator: Pridelava preveč odvisna od naravnih pogojev

V Mercatorju so navedli, da se delež v Sloveniji pridelane zelenjave na njihovih policah vsako leto povečuje, odvisen pa je predvsem od sezone. Pridelava zelenjave in sadja je v Sloveniji po njihovih ocenah sicer preveč odvisna od naravnih pogojev, saj v državi ni dovolj primerne infrastrukture, kot so namakalni sistemi in rastlinjaki.

"Naš primarni cilj je zagotoviti dovolj široko ponudbo v Sloveniji pridelanih in predelanih izdelkov. Na področju sadja in zelenjave z drugih trgov nabavljamo samo v času, ko v Sloveniji ni sezone za določene pridelke ali v primeru, da na domačem trgu ni dovolj velikih količin," so dodali.

Hofer: Slovenski delež do 75-odstoten

V Hoferju so navedli, da nakup sezonskih izdelkov s kmetij načrtujejo že jeseni, kar pomeni, da se z dobavitelji dogovorijo že leto vnaprej. "Vselej se držimo zavez do naših dobaviteljev in pridelke odvzamemo v vnaprej dogovorjenih količinah in po dogovorjenih cenah. Če imajo presežke sadja ali zelenjave, pa jim velikokrat pridemo tudi naproti in jih odkupimo," so zapisali.

Na vrhuncih sezone, torej od pozne pomladi do jeseni, ko je na voljo slovensko sadje in zelenjava, je delež tega na Hoferjevih policah do 75-odstoten, trenutno pa približno 40-odstoten. "Sadje in zelenjavo slovenskega porekla uvrstimo v našo ponudbo takoj, ko je na voljo pri naših dobaviteljih," so dodali.

Lidl: Kakovost na visoki ravni

Podobno so glede odnosa do dobaviteljev in odkupovanja presežkov povedali tudi v Lidlu. "Kakovost tistih lokalnih dobaviteljev, s katerimi sodelujemo, je na visoki ravni, za kar smo tudi pripravljeni plačati pravično ceno, zato nimamo interesa po odkupu od drugod, sploh pa ne pridelkov, ki jih imamo v zadostnih količinah na voljo lokalno," so poudarili.

Jagros: Slovenska pridelava zelo niha

V družbi Jagros, pod okrilje katere sodijo trgovine Jager, so zapisali, da imajo v ponudbi vse vrste sadja in zelenjave, ki so v določenem obdobju na voljo pri slovenskih pridelovalcih. Z njimi imajo sklenjene tudi dolgoročne pogodbe. "Težava pa je, da pridelava slovenskih pridelovalcev zelo niha. Odvisna je od vremenskih vplivov in ujm ter jo je zelo težko načrtovati, potrošnik pa pričakuje stalno ponudbo in kakovost," so pojasnili.