Prodajne cene zelenjave so namreč večkrat nižje od nabavnih. Vse več družinskih kmetij celo razmišlja o opustitvi kmetovanja. Kmetijsko ministrico zato pozivajo k spremembi zakonodaje.
Stanje je tako alarmantno, kot še ni bilo, so zaskrbljeni kmetovalci. Na prepihu poceni zelenjave iz tujine, ki predvsem julija in avgusta preplavi police večjih trgovskih verig, se sicer znajdejo vsako leto, a zaradi zaostrenih varnostnih razmer in pretrganih dobavnih verig so cene pridelave poskočile v zrak.

"Tako se ne da več preživeti," je oster kmet Branko Majerič s Ptuja. "Slovenski paradižnik je rastel na njivi, pod soncem, ko pride na trg, pa ni nič vreden. To je katastrofa! In to so krivi trgovci," je povedal Majerič.

Na vse več družinskih kmetijah zato razmišljajo, da bi za vedno ugasnili kmetijsko mehanizacijo. Da je stanje, na katero opozarjajo, resno, podkrepijo statistični podatki Kmetijskega inštituta Slovenija, ki kažejo, da se zmanjšuje površina zelenjadnic, njiv, pada stopnja samooskrbe z zelenjavo, narašča pa uvoz iz tujine.

"Ko se soočiš in pogledaš na borzo v Padovi in je bučka 1,4 evra, trgovec ti pa ponudi 0,7 evra za bučko prvega razreda, integrirane proizvodnje, potem se upravičeno sprašuješ, kaj ta trgovec hoče doseči," je povedal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Prosti trg dela svoje

Ob sprehodu skozi štiri največje trgovske verige ugotovimo, da je za kilogram najcenejših slovenskih bučk treba odšteti manj kot evro, za kilogram slovenskega krompirja pa dober evro. Iz Spara so sporočili, da je trenutno 80 odstotkov zelenjave na njihovih policah slovenskega izvora, na policah pa najdemo tudi krompir iz Egipta.

"Dokler imamo prosti trg, dokler smo majhna ekonomija, ko lahko ta roba pride iz sosednje države tik pred rokom uporabe, potrošnik tega ne bo čutil. V primeru kriz bo pa potrošnik seveda začutil. V tem primeru ne le potrošnik, ampak vsa politika," je povedal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Zaradi tega apelirajo na ministrstvo za kmetijstvo, da nemudoma pristopi k spremembi Zakona o kmetijstvu med nedovoljene prakse pa uvrsti prodajo pod nižjimi cenami od nabavnih. Resorna ministrica se zaveda, da je stanje na trgu izredno.

"Na ta način v tem trenutku na pobudo zadruge se ministrstvo ne more vključiti. Vključevanje pa je kot pomoč sektorju skozi sistem pridobivanja oz. zagotavljanja lokalne hrane v javne zavode na ta način skrajšamo verigo in lahko kot država pomagamo, da dobijo pravičnejše odkupne cene," je povedala kmetijska ministrica Mateja Čalušić.

Ker gre za kompleksno problematiko, ministrica napoveduje širše medresorsko usklajevanje. Razpravo bo s člani sveta za kmetijstvo predvidoma nadaljevala konec avgusta.