"Ravno sem govoril s savdskim kraljem Salmanom in mu pojasnil, da zaradi napetosti v Iranu in Venezueli Savdsko Arabijo prosim za večjo proizvodnjo nafte, morda dva milijona sodov, da bi premostili razliko. Cene so visoke! Strinjal se je," je v tvitu zapisal Trump.

Savdska tiskovna agencija je potrdila, da sta voditelja po telefonu govorila o tem, kako stabilizirati naftni trg, ni pa potrdila Trumpovih besed, da so Savdijci privolili v dva milijona 159-litrskih sodov dnevno več.

Savdska Arabija je po navedbah organizacije držav proizvajalk nafte Opec v mesecu maju načrpala okoli deset milijonov 159-litrskih sodov nafte. Ta država je še naprej največja svetovna proizvajalka nafte. Po trditvah strokovnjakov naj bi imela za od 1,5 do 2 milijona 159-litrskih sodov dnevno rezerve. "Savdska Arabija si ne želi preseči 11 milijonov načrpanih sodov dnevno, zato nima nikakršnega namena po povečanju črpanja. To bi bilo drago," je dejal neki član savdske elite za Wall Street Journal.

Trump je stalni kritik Opeca. Aprila je tako v tvitu zapisal, da organizacija "umetno drži cene na visoki ravni". "Opec je spet udaril. Po vsem svetu imamo rekordno veliko nafte, vključno s polno založenimi ladjami, cene nafte pa se umetno višajo. To ni dobro, to je nesprejemljivo."

Cena za 159-litrski sod surove nafte je trenutno 80 dolarjev, še pred letom je bila pri okoli 50 dolarjih.

Hamenej: Spodletelo je že šestim predsednikom ZDA
Zaradi odstopa od jedrskega sporazuma z Iranom pa ZDA vse države pozivajo, naj prenehajo kupovati iransko nafto, piše BBC. Iran, ki je tudi član Opeca, Trumpa zato obtožuje, da želi spolitizirati organizacijo in da Riad opravlja "umazano delo" v njegovem imenu. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto dejal, da skuša Washington z "gospodarskimi pritiski" povzročiti razkorak med Iranci in oblastjo. "Šest ameriških predsednikov pred Trumpom je poskušalo enako in vsi so obupali," je dodal.

Vrednost iranske denarne valute rial je močno padla, kar za 40 odstotkov, potem ko je Trump maja preklical dogovor z Iranom o njegovem jedrskem programu. Pred dnevi se je na glavnem trgu v Teheranu na največjih protestih v državi po letu 2012 zbrala množica protestnikov, ki je opozarjala na dvigovanje cen in vse nižjo vrednost riala. V soboto pa je v mestu Horemšeher (Khorramshahr) na jugozahodu Irana zaradi nezanesljive dobave tekoče vode protestiralo 500 ljudi. Policija jih je razgnala s solzivcem. "Vsaka država, ki bo skušala Iran prikrajšati za njegov tržni delež v naftni industriji, bo zagrešila izdajo in bo zanjo kaznovana," pa je Washington opozoril prvi podpredsednik iranske vlade Eshak Džahangiri (Eshaq Jahangiri).

Vlada v Teheranu sicer išče poti, po katerih bi lahko še naprej izvažala nafto in druge proizvode, s tem pa bi čim manj občutila ameriške gospodarske sankcije. Razmišljajo tudi o samozadostni proizvodnji zemeljskega plina.

Ameriška administracija je svojim zaveznicam naročila, naj novembra prekinejo ves uvoz iranske nafte.