Evropska centralna banka je po četrtkovi seji sporočila, da s koncem leta odpravlja politiko kvantitativnega sproščanja, v okviru katere je od leta 2015 z odkupovanjem obveznic v finančni sistem "dolila" 2500 milijard evrov. Že septembra bo mesečno vsoto, ki jo porabi za odkupovanje obveznic, prepolovila na 15 milijard evrov, konec leta pa se ECB-jeva politika vrača v normalne okvire, s tem pa sledi tudi priprava na prvo višanje obrestne mere po finančni krizi. Trgi so pričakovali, da bi se to lahko zgodilo že junija, a je guverner Mario Draghi signaliziral, da pred jesenjo ne bo zvišal obresti. Za vse, ki imajo posojila s spremenljivo obrestno mero, je to dobra novica. Vsaj še eno leto bodo lahko mirno spali, do takrat pa ne bi bilo slabo razmisliti, ali bodo lahko odplačevali posojilo tudi v primeru, če bo euribor, ki je že dlje časa v negativnem območju, poskočil na tri ali štiri odstotke (kjer je bil pred krizo).
Nafta v tednu cenejša za skoraj pet odstotkov
Cene nafte so konec tedna doživele občuten padec. 159-litrski sod brenta je v četrtek zdrsnil za 80 centov, v petek pa za dva dolarja in pol (oziroma več kot tri odstotke), tako da je njegova vrednost dobrih 73 dolarjev. Savdska Arabija in Rusija, ki sta med največjimi izvoznicami na svetu, sta nakazali, da se bosta na zasedanju Opeca, ki bo 22. junija na Dunaju, zavzeli za zvišanje črpanja. Vprašanje je le, za koliko. S prvim julijem naj bi črpanje poraslo za okrog milijon sodov dnevno. Zadnjih 18 mesecev je Opec v sodelovanju z Rusijo zavezan, da načrpa manj nafte, kar je cene nafte zvišalo na najvišjo raven v treh letih in pol (brent je poskočil nad 80 dolarjev). Mednarodna agencija za nafto je sporočila, da pričakuje umirjanje cen, na strani povpraševanja pa izpostavlja kar nekaj tveganj, med drugim tudi carinsko vojno, v katero se zapletajo gospodarsko najmočnejše države sveta.

Trumpova napoved carin malce stresla Wall Street
Strmi petkov padec cen nafte je sovpadal tudi z dogajanjem na Wall Streetu. Dow Jones je zanihal 280 točk navzdol, potem ko je Trumpova administracija uvedla 25-odstotne carine na kitajsko blago v vrednosti 50 milijard dolarjev, Kitajska pa je odgovorila z enako mero, vključno z obdavčitvijo kmetijskih proizvodov in avtomobilov. Največ, do tri odstotke, so izgubile delnice podjetij Boeing in Caterpillar, ki sta zaradi velikega obsega poslovanja po vsem svetu zelo občutljivi na trgovinske spore. ZDA iz Kitajske letno uvozijo za več kot 500 milijard dolarjev izdelkov in številna podjetja bodo imela zaradi novih carin manjši dobiček. Tudi tehnološki indeks Nasdaq je v petek izgubil nekaj točk in sestopil z rekordne vrednosti. Applove delnice so izgubile odstotek. Pred dnevi je odmevala novica, da bo Apple letos v trgovine poslal 80 milijonov novih iPhonov, kar je 20 odstotkov manj od načrtov pred enim letom.

Fed naj bi letos štirikrat zvišal obresti
Zadnji teden je zaznamovala tudi ameriška centralna banka. Fed je v sredo ključno obrestno mero Fed funds pričakovano (drugič letos) zvišal za 0,25 odstotne točke, na raven med 1,75 in dvema odstotkoma. Do konca letošnjega leta naj bi sledili še dve zvišanji, prihodnje leto pa tri. Sveži makroekonomski podatki so spodbudni in nakazujejo že na začetek pregrevanja gospodarstva. Majska inflacija je bila 2,8-odstotna, rast v trgovini na drobno pa 0,8-odstotna, pri čemer je ministrstvo za delo navzgor popravilo tudi aprilsko oceno (z 0,2- na 0,4-odstotno rast). Fed je v poročilu, dolgem le 320 besed, bolj kot ne ponovil besede s prejšnjega sestanka, pri čemer je še nekoliko bolj optimističen pri ocenjevanju gospodarskih napovedi (guverner Jerome Powell pravi, da gre gospodarstvu zelo dobro), prav tako pa ima nekoliko višja inflacijska pričakovanja, pri čemer bo Fed dopuščal inflacijo, višjo od ciljnih dveh odstotkov.

Dobri možnosti za rekordno ekspanzijo
ZDA naj bi imele letos 2,8-odstotno rast BDP-ja, predvideva centralna banka. Največje gospodarstvo sveta raste že deveto leto zapored. Stopnja brezposelnosti je pri 3,8 odstotka najnižja v 18 letih. Do konca leta naj bi se znižala na 3,6 odstotka. Če se bodo ugodna gibanja nadaljevala do junija 2019, bo to najdaljše obdobje ekspanzije v zgodovini. Obstaja sicer kar nekaj tveganj, da se bo rast prihodnje leto ustavila, ker se bo izpraznil naboj konec lanskega leta sprejetih davčnih olajšav, konjunkturo pa še bolj ogrožajo enostranske odločitve predsednika Donalda Trumpa glede carin, tako da svetu grozi trgovinska vojna. Ameriška centralna banka se s tem sicer še ni ukvarjala, morda se bo morala že na naslednjem srečanju, ki bo 31. julija.