Vse je kazalo, da bo torkovo trgovanje na borzah v New Yorku pozitivno, saj se je dan začel s kar lepo rastjo vodilnih delniški indeksov. Toda sledil je preobrat in Dow Jones (24.024 točk) je bil naenkrat za več kot 600 točk oziroma dva odstotka in pol v minusu. 3M, največji svetovni proizvajalec polirnih sredstev, je z dobičkom presegel pričakovanja analitikov in zdi se nezaslišano, da so delnice strmoglavile za skoraj devet odstotkov. Vzrok? Podjetje je znižalo oceno celoletnega dobička! Tudi Caterpillar in Alphabet sta v prvem četrtletju poslovala zgledno, a so delnice izgubile več odstotkov, saj podjetji opozarjata na višje stroške poslovanja. Na nervozo vlagateljev je vplivalo tudi dogajanje na obvezniškem trgu. Donosnost ameriške desetletne obveznice, ki je bila na začetku leta še 2,4-odstotna, se je povzpela nad tri odstotke.
Savdska Arabija želi nafto med 80 in 100 dolarji
Cene nafte so dosegle najvišjo vrednost po novembru 2014. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba včeraj plačati že skoraj 75,50 dolarja, saj trgovci pričakujejo omejeno ponudbo. Opec se bo verjetno potrudil, da bo tudi v letu 2019 omejil proizvodnjo, ob morebitnih sankcijah zoper Iran pa je pričakovati še dodatno znižanje ponudbe. Od februarskega dna so se cene nafte povzpele že za dvajset odstotkov, nekateri pa ugibajo, da bi lahko sledila celo rast do stotih dolarjev. To naj bi ustrezalo Savdski Arabiji (njena želja naj bi bile cene med 80 in 100 dolarji), ki se pripravlja na prodajo deleža v državnem naftnem velikanu Saudi Aramcu. Javna prodaja delnic naj bi se zgodila naslednje leto. Ob koncu dneva je sicer nafta začela nekoliko izgubljati, saj je Donald Trump na srečanju z Macronom signaliziral, da utegne ohraniti iranski jedrski sporazum.

Trump: Opec umetno drži cene visoko
Pri banki J. P. Morgan svojim strankam svetujejo, naj se pri nafti držijo dolgih pozicij, kar pomeni, da pričakujejo nadaljnjo rast. Trenutne cene nafte so še ugodne za gospodarstvo, vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi spet videli tromestno številko. Zanesljivo bi imela podjetja višje stroške, kar bi se prelilo v višje cene in višjo inflacijo, to pa bi morale centralne banke kompenzirati z višjimi obrestnimi merami. Verjetnost za recesijo bi se zato nevarno zvišala. Rast cen nafte ni ušla niti predsedniku Trumpu. Obtožil je kartel Opec in na Twitterju zapisal, da so cene nafte umetno zelo visoko, saj so po svetu ogromne količine nafte. To ni niti dobro niti sprejemljivo, pravi Trump.

Vrednosti največjih kriptovalut in tedenska sprememba, 24. aprila ob 21.00:

Padec paladija, zlato varno zatočišče
Vrednost paladija je na začetku tega tedna precej padla, in to kljub temu, da utegnejo ZDA omiliti sankcije proti ruskemu proizvajalcu aluminija Rusalu, če se bo oligarh Oleg Deripaska odrekel nadzoru nad podjetjem. Ob teh špekulacijah se namreč tudi znižuje verjetnost, da bo Washington zaostril sankcije zoper največjega proizvajalca paladija na svetu Nornicklu. Za 31,1-gramsko unčo paladija je bilo treba včeraj plačati le še 964 dolarjev, tako da je bila cena za hip že pod 200-dnevnim drsečim povprečjem. Zlato je v ponedeljek padlo na dvotedensko dno (1.322 dolarjev), potem ko se je dolar okrepil, donos 10-letne ameriške obveznice pa dosegel štiriletni vrh, a včeraj je bilo zlato spet varno zatočišče in je splezalo nad 1.330 dolarjev.

Svetovna zadolženost vse višja
Višji donosi obveznic odražajo pričakovanja, da se bo inflacija prebudila in da bodo centralne banke višale ceno denarja. To utegne prezadolžene države pahniti v nove težave. Skrb vzbujajoče je, da se je kljub daljšemu obdobju lepe gospodarske rasti svetovna zadolženost še povečala, saj so ob rekordno nizkih obrestnih merah številni očitno pozabili na vsa tveganja. Mednarodni denarni sklad je pred dnevi sporočil, da je zadolženost celo višja kot ob vrhuncu finančne krize leta 2009. Svetovni dolg trenutno znaša 225 odstotkov BDP-ja, če upoštevamo tako javni dolg kot dolgove gospodinjstev in podjetij. V industrijskih državah je javni dolg že pri 105 odstotkih BDP-ja, kar je največ po drugi svetovni vojni. V ZDA naj bi se javni dolg do leta 2023 povzpel že na 117 odstotkov BDP-ja.