Pobiranje oliv se je letos začelo na začetku oktobra in ponekod še poteka. Predvsem tam, kjer gre za pozne sorte oliv, in pri "zamudnikih". Kot je ocenila vodja poskusnega centra za oljkarstvo Viljanka Vesel, je bila letina oliv letos na splošno popolnoma drugačna od običajne letine, predvsem zaradi toplega obdobja od septembra naprej, kar je vplivalo na dozorevanje oliv. Na začetku je kazalo na nižji pridelek, kasneje pa se je izkazalo, da bo zaradi visokih temperatur količina velika.

"Iz oljk se je dalo iztisniti več olja kot običajno, tako da se je izkazalo, da je količina na večini lokacij dobra, predvsem zato, ker je bil velik izplen olja na površino. Večji kot običajno," je dogajanje povzela vodja Poskusnega centra za oljkarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica Veselova. Tako bi po njenih besedah lahko rekli, da je bila letošnja letina količinsko nadpovprečna.

Drugače je s kakovostjo olja, na katero pa vpliva čas obiranja oljk. Veliko ljudi je namreč še vedno navajenih nabirati olive na točno določen datum in se premalo prilagajajo razmeram oz. zrelosti sort, opozarja Veselova.

"Mislim, da se je tudi iz te letine dalo potegniti tisto najboljše, vendar pa to ni uspelo vsem, predvsem zato, ker so se preveč držali datuma," je opozorila. Mnogi so namreč predolgo čakali in s tem zamudili najbolj optimalen čas za obiranje. Veselova opozarja, da se da vsako leto pobrati najboljše, če le pravočasno organiziraš obiranje. "Lahko rečemo, da je letošnja letina težka za tiste, ki se niso bili pripravljeni prilagajati," je ocenila Veselova.

Glede napada oljčne muhe Veselova opaža, da je letos povzročala različno velike težave glede na lokacijo. Tisti, ki niso bili pozorni in jih je zadnja generacija muhe ujela, bodo verjetno imeli težave s kakovostjo, meni.

500 do 700 ton pridelka
Po podatkih kmetijskega ministrstva se pridelava oljčnega olja v Sloveniji giblje med 500 in 700 tonami letno. V primerjavi z največjimi pridelovalkami v EU-ju je to zanemarljivo, vendar pa olje dosega visoko kakovost. Oljkarstvo v Sloveniji je omejeno na Slovensko Istro, kjer ima zelo dolgo tradicijo, ter na del Goriških Brd in Goriške.

Glede na letalske posnetke je z oljkami zasajenih okoli 2.300 hektarjev površin, medtem ko je v uradne registre vpisanih le okoli 60 odstotkov teh površin, je v zvezi s tem povedala Veselova, ki tako pravi, da je v Sloveniji o točni količini pridelka zelo težko govoriti.