To so družba Salomon v imenu skupine Krater, mariborsko podjetje Astraea Investicije Ena v lasti podjetnika Jožeta Kojca in družba Dober Večer, ki sta ga ustanovila nekdanji lobist Uroš Hakl in nekdanji predsednik uprave T-2 Sašo Todorović, piše današnji Večer.

Mariborski časnik prodaja družba Delo, ki jo lastniško obvladuje Pivovarne Laško. Prodajalec bo vse tri ponudnike zdaj pozval k pogajanjem, odločitev o poslu pa naj bi bila znana do konca meseca.

Kot še piše Večer, ki se sklicuje na svoje vire, naj bi najvišjo ponudbo oddal Salomon, ki ga preko Kraterja obvladuje Martin Odlazek, njena vrednost pa naj bi presegala milijon evrov.

Najmanj naj bi ponudil mariborski podjetnik Jože Kojc oziroma njegovo podjetje Astraea Investicije Ena, in sicer okoli 600 tisočakov, čeprav je Delo pred leti mariborsko hišo kupilo za kar 18 milijonov evrov. Razlog za tako nizko ponudbo naj bi bili rezultati skrbnega pregleda, ki naj bi bili pokazali, da je za popolno sanacijo Večera potrebna še dodatna finančna injekcija, piše časopis.

Kojc za Večer ni ne potrdil ne zanikal, da je Delu v nasprotju s preostalima dvema tekmecema predložil popolnoma zaprto finančno konstrukcijo prevzema, po kateri bi časopis prevzel izključno z lastnimi sredstvi in brez posojil. Za naskok na časopisno hišo naj bi Kojc že imel oblikovano ekipo, v kateri naj bi bil tudi računal predvsem na nekdanjega predsednika uprave Dravskih elektrarn (DEM) Damjana Koletnika, ki se ga po pisanju časnika omenja kot prihodnjega direktorja Večera.

Dvojec Hakl - Todorović naj bi manjši del kapitala zagotovil sam, preostanek pa naj bi si izposodila. Ob tem naj bi Večerovo finančno stanje skušala izboljšati z odpuščanji, na cesti naj bi po informacijah Večera ostalo 53 ljudi, in s prodajo nepremičnin.

Četrti ponudnik?
Kot še piše časopis, naj bi po njihovih informacijah v kratkem ponudbo oddal še četrti ponudnik, a bo o tem, kdo izmed njih bo na koncu dejansko prevzel Večer, poleg Dela odločala tudi država. Agencija za varstvo konkurence bo presodila, ali s poslom ne bo nastala nedovoljena koncentracija medijskega lastništva, posel pa bo moralo dovoliti tudi ministrstvo za kulturo.

Tega bo do oblikovanja nove vlade vodil Uroš Grilc, ki bo, kot kaže, tudi odločil o nadaljnji Večerovi usodi. Kot so za Večer pojasnili na ministrstvu, presojanje o tovrstnih prevzemih spada med tekoče posle, svoje mnenje pa morajo podati v dveh mesecih. Če se bo torej Delo odločilo do konca junija, bo epilog najnovejšega poskusa prodaje Večera znan že v avgustu, še dodaja Večer.

Zgodba o prodaji Večera se vleče že nekaj let. Delo ima 79,24-odstotni delež Večera v lasti od novembra 2008, varuh konkurence pa mu je septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga v letu dni odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru.

Delo je skušalo prodajo najprej izvesti prek mednarodnih razpisov. Ob prvem razpisu, objavljenem leta 2010, je Večer želelo kupiti podjetje 3Lan, ki je z Delom že sklenilo kupo-prodajno pogodbo, pozneje pa celo podpisalo pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom, lastnikom podjetja Delo Revije, ki je zdaj v stečaju. A je ministrstvo za kulturo leta 2011 vlogo 3Lan za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20-odstotnega deleža Večera zavrnilo, ker je presodilo, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna.

Tudi ob drugem razpisu, objavljenem leta 2012, prodaja ni bila uspešna, saj kupcu, podjetju Medici iz Hamburga, ni uspelo zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Za nakup so se zanimali tudi zaposleni v Večeru, a jim ni uspelo zbrati potrebnih sredstev.

Delo je konec februarja pripravilo javno dražbo, na kateri je skušalo prodati Večer, izklicna cena za celoten delež je bila 3,098 milijona evrov, a je bila neuspešna, saj nihče ni vplačal varščine.

Novinarji nezadovoljni s potencialnimi kupci
"Novinarji ČZP Večer že dlje časa opozarjamo in izpostavljamo zavedanje, da je prodaja Večera, s tem pa prekinitev večletne lastniške agonije, več kot nujen korak za preseganje vse bolj negotove pozicije časnika na medijskem trgu, zlasti trgu dnevnih tiskanih medijev. Kljub načelni nujnosti prodaje in podpori prodajnemu procesu pa novinarji opozarjamo, da je za dolgoročni obstoj časopisa nujen strateški lastnik," so novinarji Večera zapisali v sporočilu za javnost.

Zato od prihodnjega lastnika zahtevajo, da transparentno predstavi vire financiranja za nakup podjetja ter da predstavi jasno vizijo za nadaljnji razvoj in obstoj ene osrednjih slovenskih medijskih hiš.

V ČZP-ju Večer po njihovih besedah že poteka racionalizacija poslovnih procesov, od novega lastnika pa pričakujejo, da to dejstvo tudi upoštevajo in da namesto rezov v zdrava tkiva družbe pripravijo resno strategijo, kako izboljšati poslovanje. Korenito zniževanje stroškov na račun kakovosti in profesionalnosti časopisnih vsebin pa je za novinarski kolektiv Večera nesprejemljivo.

"Dodaten razlog za našo zaskrbljenost je dejstvo, da nobeden od potencialnih kupcev ne vliva zaupanja. Tako je Uroš Hakl med ključnimi akterji afere zaradi netransparentno porabljenih državnih sredstev za Pomurje, ki jo preiskujejo kriminalisti in ki smo jo razkrili prav v Večeru. Skupino Krater vodi menedžer Martin Odlazek, ki je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen, obenem pa njeni poslovni rezultati zbujajo dvom o njeni sposobnosti nastopanja v vlogi strateškega lastnika. Tretji interesent Jože Kojc pa ima vrsto povezav s politiko, ki porajajo dvome, da so v ozadju prevzema Večera politični interesi," je še zapisano v sporočilu za javnost.