V Šoštanju je potekala prva okrogla miza Šaleškega Eko gibanja zaradi nameravanega sosežiga v Termoelektrarni Šoštanj. Zbralo se je veliko ljudi, tudi vidni predstavniki politike iz šaleških občin, ki jih zanima, kaj v Tešu sploh načrtujejo. Okoljevarstveniki poudarjajo, da za finančno izgubo Teša in kupe odpadkov v Sloveniji niso krivi Šoštanjčani, je poročala Televizija Slovenija.

Direktor Teša Tašler je zatrdil, da sosežig odpadkov ne bo povzročil dodatnih obremenitev s hrupom v okolju, edina obremenitev bo cestna, saj bi odpadke vsak dan v Teš pripeljalo 25 tovornih vozil. Po načrtih Teša bi gorivo prevzemali izključno od predelovalcev, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost goriv. Na letni ravni naj bi sežgali 160.000 ton trdno predelanih goriv, kar je enako uporabi 215.000 ton lignita.

Povedal je, da so si sosežig odpadkov ogledali v Nemčiji, kjer že 20 let uporabljajo odpadke kot sekundarno gorivo. Poudaril je tudi, da nadaljujejo javni dialog, vzpostavili so tudi spletno stran, ki je namenjena lokalni skupnosti, pa tudi vsem drugim zainteresiranim, ki želijo pridobiti podatke o načrtovani uporabi alternativnega goriva v Tešu.

Tašler je tudi zatrdil, da vse dosedanje študije kažejo na koristnost projekta sosežiga odpadkov, trenutno pa poteka presoja vplivov na okolje. "Če se bo pokazalo, da je projekt dober, ga bomo nadaljevali. Konec leta 2021 bi tako poskusno začeli sosežig, leta 2022 pa bi stekel reden sosežig. To je eden od prvih korakov k zeleni energiji. Če bi kar koli v postopku pokazalo, da sosežig poslabšuje okoljske parametre, bi projekt takoj ustavili," je še dejal Tašler in dodal, da informacijo o presoji vplivov na okolje pričakuje v dveh mesecih.

Generalni direktor Teša Viktor Vračar pa je zagotovil, da nikakršna odločitev o sosežigu odpadkov v Tešu še ni sprejeta, saj so še vedno v fazi preučevanja. Dejal je, da želijo pridobiti vsa potrebna soglasja, tako da brez soglasja lokalnih skupnosti v Šaleški dolini projekta ne bo. Pojasnil je tudi, da so skrbi glede vsebine odpadkov odveč, saj v Sloveniji obstajajo organi, ki lahko nadzirajo dobavitelje odpadkov. Zavzel se je tudi za vzpostavitev super monitoringa, ki bi lahko nenapovedano nadziral odpadke v Tešu ali pri dobaviteljih. "Slediti moramo rešitvam glede alternativnih goriv, ki jih uvaja Evropa," je dejal Vračar, ki je tudi zatrdil, da vsa poročila pristojnih kažejo na znižanje izpustov.

Velenjskemu podžupanu Petru Dermolu se zdi ključno vprašanje, ali bo sosežig dodatno obremenil okolje. Sicer pa velenjska občina po njegovih besedah podpira tiste projekte, ki okolja ne onesnažujejo. Za zdaj je še premalo informacij o sosežigu, da bi se lahko odločili o projektu, je dejal Dermol.

Nekateri svetniki so v razpravi izpostavili, da Teš veliko obljublja, izrazili so tudi strah pred povečanjem rakotvornih bolezni. Zato so se zavzeli, da se tehtno ocenijo vsi plusi in minusi glede sosežiga odpadkov in da se spoštujejo strokovna znanja, ker če tega ne bo, bo to potem politični projekt.

Del svetnikov pa meni, da so prve informacije o sosežigu optimistične. Všeč jim je tudi, da Teš projekta ne ohranja v tajnosti in da komunicira z lokalno skupnostjo. Velenjski mestni svetniki so sprejeli sklep, da ne bodo dali soglasja tistim projektom, ki negativno vplivajo na zdravje ljudi in ne prispevajo k razvoju Šaleške doline. Od odgovornih pričakujejo celovite informacije, podkrepljene s strokovnimi in neodvisnimi analizami ter pozitivnimi in negativnimi argumenti glede sosežiga.

Od Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in povezanih družb prav tako pričakujejo, da rešijo vsa odprta vprašanja glede odkopa premoga in proizvodnje električne energije in da sanirajo degradirana območja, lokalnim skupnostim pa da zagotovijo ustrezno odškodnino.
Od vlade in HSE-ja zahtevajo jasne odgovore o obratovanju Premogovnika Velenje in pripravo ustreznih dokumentov za sanacijo Šaleške doline, ki je v preteklosti plačala velik davek za razvoj Slovenije.

Pravica do zdravega življenjskega okolja

Kot rečeno, so o sosežigu nocoj razpravljali tudi na okrogli mizi v Šoštanju, ki jo je pripravilo Šaleško Eko gibanje. To gibanje je sicer na varuha človekovih pravic Petra Svetino že naslovilo pobudo za vložitev ustavne presoje uredbe o sežigalnicah odpadkov in naprav za sosežig odpadkov. Menijo namreč, da jim Teš z morebitnim sosežigom odpadkov krši ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja in prebivalce Šaleške doline tako diskriminira.

Poleg tega so na vlado vložili zahtevo za zadržanje izvajanja te po njihovem mnenju izjemno sporne uredbe. Na zagovornika načela enakosti Miho Lobnika pa so naslovili predlog za obravnavo diskriminacije.

Gibanje je v soboto na velenjski tržnici zbralo več kot 700 podpisov za peticijo proti sosežigu odpadkov v Tešu. Po njihovem mnenju ta potrjuje zaskrbljenost prebivalcev Šaleške doline nad namerami, vplivi in postopki Holdinga Slovenske elektrarne in Teša o sosežigu, iz katerih je lokalno prebivalstvo povsem izključeno.