Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih je bila sprejeta še v času prve vlade Janeza Janše. Zagotavljala naj bi predvsem hitrejšo gospodarsko rast, prispevala pa naj bi tudi k uresničitvi okoljskih ciljev in delno tudi k dvigu državne blaginje.

V veliki meri je šlo za izgradnjo gospodarskih, logističnih in izobraževalnih središč, gradnjo širokopasovnega omrežja, športne in turistične infrastrukture, projekte na področju energetike in obnovljivih virov, gradnjo cestne in železniške infrastrukture in posodobitve ter novogradnje na področju zdravstva in sodstva.

Na podlagi podatkov ministrstev so na Umarju po besedah njegovega direktorja Boštjana Vasleta ugotovili, da se izvaja okoli 80 odstotkov projektov, le 20 odstotkov se jih ni niti začelo. Vendar pa se več kot polovica izvaja v zelo skrčenem obsegu ali delno in v manjši finančni vrednosti.

Namesto 10 milijard naložb, štirimilijardni minus
Projekti so bili skupno ocenjeni na 23,9 milijarde evrov. Po besedah Vasleta bi bile naložbe v Sloveniji, če bi se resolucija izvajala v skladu z načrti, na leto višje za od 1,5 do dve milijardi evrov. Vendar je resničnost precej drugačna, saj se je letni obseg naložb zmanjšal z več kot 10 na šest milijard evrov.

Vasle še opozarja, da bi morali čas visoke gospodarske rasti izkoristiti za strukturne reforme, na žalost pa je Slovenija padla v skupino evropskih držav z najslabšimi kazalci.