Produktivnost je ključna za razvojni preboj. Ni cilj sama po sebi, ampak je v kombinaciji z drugimi politikami ključni dejavnik za doseganje razvojnega cilja - večje blaginje za vse, je ob predstavitvi četrtega poročila o produktivnosti danes na Brdu pri Kranju dejala direktorica Umarja Maja Bednaš.

Na Umarju poudarjajo, da mora biti ekonomska politika usmerjena v ohranjanje gospodarskega potenciala in konkurenčnosti, morala pa bi se ambiciozneje spoprijeti z dolgoročnimi izzivi in še zlasti priložnostmi, ki jih Slovenija ne izkorišča dovolj. Prepočasen razvoj se po ugotovitvah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) kaže v razmeroma počasnem zmanjševanju razvojnega zaostanka za povprečjem EU-ja, ohranjanju velike razvojne vrzeli za državami vodilnimi inovatorkami in upadanju prednosti pred Višegrajsko skupino držav.

"V poročilu ugotavljamo, da je podjetniški sektor doslej izkazoval visoko stopnjo odpornosti, ki se kaže v obvladovanju stroškovnih pritiskov in dobri finančni kondiciji; tudi izvozna uspešnost se je do leta 2021 izboljševala. Za uspešen in z vidika nadaljnjega razvoja nujen prehod v integrirano pametno krožno gospodarstvo pa bodo potrebni odločnejši premiki," so poročilo o produktivnosti za leto 2022 komentirali na Umarju.

Zaostanek za povprečjem EU-ja na ravni pred finančno krizo leta 2008

Produktivnost (BDP na zaposlenega v standardih kupne moči) je leta 2021 dosegla 84 odstotkov povprečja EU-ja. "S tem se je po več kot desetletju počasne rasti produktivnosti zaostanek Slovenije za povprečjem EU-ja šele vrnil na raven pred izbruhom gospodarsko-finančne krize leta 2008," pojasnjuje Umar.

V letu 2022 se v razmerah ohlajanja gospodarske dejavnosti nakazuje postopna ciklična upočasnitev realne rasti produktivnosti poslovnega sektorja, izvozni blagovni tržni delež pa se je začel zniževati že v letu 2021, so zapisali na uradu. Kot dodajajo, se je rast stroškov dela v razmerah visoke inflacije in pomanjkanja delavcev v prvi polovici leta 2022 še nekoliko okrepila, pospešuje se tudi rast cen tržnih storitev. "Domači stroškovni pritiski bi se ob dodatni krepitvi tako lahko pridružili svetovnim stroškovnim pritiskom, ki so se zaradi visoke rasti cen surovin začeli krepiti že v letu 2021," opozarjajo.

Pospešitev rasti produktivnosti je, zaradi starajočega se prebivalstva in že zdaj visoke stopnje zaposlenosti, ključna za zmanjšanje razvojnega zaostanka in v končni fazi za povečanje blaginje. Za to bo treba po navedbah urada okrepiti naložbe in rast skupne faktorske produktivnosti, tj. učinkovitejše rabe proizvodnih dejavnikov.

Novi izzivi podjetniškega sektorja

Podjetniški sektor je, ob podpori številnih interventnih ukrepov, dokaj uspešno prestal krizo zaradi covida-19, saj se plačilna sposobnost podjetniškega sektorja do sredine leta 2022 ni poslabšala, število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki pa je bilo v prvih devetih mesecih leta 2022 manjše kot v istem obdobju leta 2019, ugotavlja Umar.

A vojna v Ukrajini in izredne razmere, predvsem na energetskih trgih, ob visoki inflaciji in zaostrovanju denarne politike, postavljajo podjetniški sektor pred nove izzive, opozarjajo in poudarjajo, da morajo s tem povezani ukrepi ekonomske politike čim bolj podpirati zdrava jedra gospodarstva, ki niso prezadolžena in so sposobna dolgoročno preživeti, med njimi še posebej razvojno naravnane nišne dele gospodarstva, ki imajo velik potencial za rast.

Agilno poslovno okolje, razvoj človeških virov in odločnejša digitalna preobrazba

Umar je v poročilu navedel tudi usmeritve za nadaljnje delovanje. Kot enega ključnih dejavnikov za pospešitev produktivnosti na Umarju omenjajo agilno poslovno okolje, ki ga po njihovih navedbah ovira tudi kompleksnost davčnega sistema in pogosto spreminjanje davčne zakonodaje.

Izboljšati je treba tudi socialni kapital in razvoj človeških virov in več pozornosti nameniti prožnosti delovnega časa, s čimer bi ljudje lažje usklajevali družinsko in poklicno življenje, ter prilagoditi znanja in kompetence, tudi s preusposabljanjem in privabljanjem kadrov iz tujine.

Za pospešeno rast produktivnosti se bodo morala po navedbah Umarja slovenska podjetja bolj celovito in ambiciozno lotiti digitalne preobrazbe, tako v smislu digitalizacije in trajnosti kot tudi krepitve organizacijskih dejavnikov, z večjim poudarkom na prodornosti, ustvarjalnosti in inovativnosti. Slovenija je prepočasna pri digitalni preobrazbi in uvajanju industrije 4.0 ter prilagajanju organizacijskih procesov, opozarja Umar.. "Nismo sicer zadnji, smo okoli povprečja ... A povprečje ni dovolj dobro," je poudaril eden od avtorjev poročila Peter Wostner z Umarja.

V luči prehoda v nizkoogljičnost in krožnost bodo morala podjetja optimizirati poslovanje tudi z vidika ustvarjanja širših gospodarskih, družbenih in okoljskih koristi. Umar pravi, da naj bi bil dolgoročni vpliv podnebnih sprememb na skupno gospodarsko aktivnost in zaposlovanje sicer skromen, da pa so izziv predvsem spremembe v dejavnostih, ki so pod pritiskom zelene preobrazbe, kot so energetika, rudarstvo, energetsko intenzivna industrija, gradbeništvo in kmetijstvo. Na drugi strani se bodo v dejavnostih, ki pozitivno vplivajo na okolje, odpirale nove priložnosti za razvoj in nova delovna mesta, za katera pa bodo potrebna nova znanja in spretnosti.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl je menil, da je prilagoditev podjetij tem izzivom tudi ključ za povečanje njihove odpornosti in zaščite pred volatilnostjo cen energije in materialov. Da bomo do leta 2050 dosegli družbo z neto nič emisijami, bodo potrebni temeljni premiki v vzorcih našega delovanja, do rešitev pa bo mogoče priti z inovacijami, je dodal.