Sorodna novica Umar: Inflacija se je januarja precej okrepila

Vlada je imela najnovejšo gospodarsko napoved urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) na mizi že prejšnji teden. Po nekaterih informacijah naj bi jo že začela obravnavati, in pričakovati je bilo, da jo bo končala danes (četrtek). A na Umarju, kjer bodo po vladni potrditvi napoved tudi podrobneje predstavili, so bili pred začetkom seje vlade obveščeni, da ta točka ni uvrščena na današnjo sejo.

Gradivo nosi oznako interno, kolikšno rast napovedujejo na Umarju uradno, ni znano. Je pa časopis Delo ta teden poročal, da urad zaradi posledic ukrajinske krize napoveduje nižjo gospodarsko rast, kot jo je napovedal septembra lani. Ta naj bi bila tako po najnovejši napovedi 4,2-odstotna, torej nižja za pol odstotne točke, prihodnje leto naj bi bila rast triodstotna in prav tako nižja od ocene iz lanske jeseni, leta 2024 pa naj bi dosegla 2,8 odstotka.

Vlada naj se ne bi strinjala z oceno

Sorodna novica Boštjan Vasle: Ta inflacija še ni trajne narave

Po navedbah Dela je vlada prejšnji teden, ko je začela obravnavati gospodarsko napoved, presodila, da analitiki niso dovolj upoštevali pozitivnih učinkov naložb iz sklada za okrevanje in odpornost ter drugih naložb v dveh do treh letih.

Na Umarju medtem menijo, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. "Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi. Objavljene napovedi mednarodnih institucij v zadnjih dneh še dodatno opozarjajo na negativna tveganja," so za Slovensko tiskovno agencijo povedali na Umarju.

Napovedi, ki jih Umar običajno pripravi dvakrat na leto, so sicer za vlado ena od strokovnih podlag za pripravo proračuna in vodenje ekonomske politike.

Kakšne so dozdajšnje gospodarske napovedi

Septembra je Umar ocenjeval, da bo Slovenija letos dosegla 4,7-odstotno gospodarsko rast, leta 2023 naj bi se umirila na 3,3 odstotka.
Lani je Slovenija imela 8,1-odstotno rast. Proti koncu leta pa je močan odboj začel spodbujati rast cen, predvsem energentov. Ob še vedno visoki negotovosti v povezavi z epidemičnimi razmerami so se podjetja seznanila tudi z omejitvami pri dobavah in s pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Vsemu temu se je v zadnjem času pridružil še en dejavnik tveganja – vojna v Ukrajini.

Evropska komisija je tako pred približno tremi tedni poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke, na 3,8 odstotka. Leta 2023 naj bi se umirila na 3,6 odstotka. Znižanje napovedi je pojasnila zlasti z rastjo cen in motnjami pri dobavi, pričakuje pa močno rast porabe in visoko rast naložb.