Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,6 odstotka, medletno je bil večji za 0,7 odstotka, so sporočili iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Potrošnja gospodinjstev je po njihovih ugotovitvah k medletni rasti BDP-ja v prvem četrtletju prispevala več kot odstotno točko. Gospodinjstva so glede na enako lansko obdobje več trošila za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma.

Ob rasti prihodov in nočitev tujih turistov je bila rast v storitvah, povezanih s turizmom, visoka, ugotavlja Umar. Investicijska dejavnost je bila tudi v prvem četrtletju razmeroma visoka, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu. Presenetljivo visok negativen prispevek zalog (-6,5 odstotne točke) pa je vplival na močno medletno zmanjšanje bruto investicij, so še zapisali na Umarju.

Šibka aktivnost v izvoznem delu gospodarstva

Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva je bila v prvem četrtletju šibka, saj sta izvoz blaga in aktivnost v predelovalnih dejavnostih ostala podobna kot v enakem obdobju lani. Okrepila pa se je storitvena menjava, zlasti potovanj, podprta s hitrim pokoronskim okrevanjem v turizmu. Skupni izvoz se je povečal, skupni uvoz pa zmanjšal, kar je prispevalo k visokemu pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino (5,1 odstotne točke).

Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala tretje četrtletje zapored, in sicer predvsem v povezavi z nižjimi izdatki za obvladovanje epidemije covida-19.

Število brezposelnih še naprej upada

Kot so navedli na Umarju, je v prvem četrtletju k rasti števila delovno aktivnih ponovno največ prispevalo zaposlovanje tujih državljanov, upadanje števila brezposelnih pa se je aprila nadaljevalo.

Medletna rast števila delovno aktivnih je bila marca podobna kot v prvih dveh mesecih (1,8-odstotna). K rasti zaradi pomanjkanja domačih delavcev v večini dejavnosti največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov, marca je bil ta prispevek že 83-odstoten. Najvišja rast je bila v gradbeništvu, ki izstopa po deležu tujcev (48 odstotkov) in tudi sicer sodi med dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile.

Konec aprila so bili registrirani 48.904 brezposelni, kar je 3,4 odstotka manj kot konec marca oziroma 16,3 odstotka manj kot pred letom. Za skoraj tretjino je bilo manj tudi dolgotrajno brezposelnih.

Povprečna bruto plača je bila februarja medletno realno višja za 1,2 odstotka, na kar je vplival predvsem občuten dvig minimalne plače na začetku leta in tudi razmeroma nizka lanska osnova, povišale so se tudi plače v javnem sektorju.

Nekoliko nižja, a še vedno visoka rast cen življenjskih potrebščin

Aprila se je medletna rast cen življenjskih potrebščin nekoliko znižala, a je bila z 9,4 odstotka še naprej visoka. Podobno kot v predhodnih mesecih so k rasti največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile aprila za 15,8 odstotka višje kot pred letom.

Osnovna inflacija, to je rast cen z izločenim vplivom cen energentov, hrane in brezalkoholnih pijač, se je tudi aprila ohranila okrog 8 odstotkov in je bila višja kot v evrskem območju. Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila na mesečni
ravni po približno dveh letih in pol neprekinjene rasti znižale, dalje se je upočasnila tudi medletna rast, so sporočili z Umarja.

Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvem četrtletju letos primanjkljaj v višini 273,7 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se medletno zvišali za 2,6 odstotka, rast je izhajala predvsem iz rasti prispevkov za socialno varnost ob nadaljnji rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. Odhodki so bili medletno višji za 1,7 odstotka, k temu pa je največ prispevala rast plač in drugih stroškov dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju.