Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je poudaril, da je Slovenija v zadnjih letih izpeljala pokojninsko reformo in reformo trga dela, začela sanacijo bank, vendar je vseeno ostala med državami, ki so v petih letih doživele enega največjih poslabšanj svojih kazalnikov.

"Zato mora nadaljevati oz. pospešiti strukturne reforme z že začetimi ukrepi, kot sta konsolidacija javnih financ z vzdržnejšim načinom zniževanja primanjkljaja in sanacija bank z nadaljevanjem razdolžitve gospodarstva, z ukrepi, povezanimi s konkurenčnostjo gospodarstva, ter z ukrepi, povezanimi z demografskimi spremembami oz. strukturo prebivalstva," je poudaril.

Pokojninska reforma bo namreč vzdržna le do leta 2020, pritisk staranja na javne finance pa se bo okrepil bolj kot drugje v EU-ju, je opozoril Vasle. Na področju zdravstvenega sistema so razmere po njegovem mnenju skrb vzbujajoče, a za izboljšanje pravih rešitev še ni. Slovenija bo morala izboljšati tudi širši institucionalni okvir, saj je zaupanje v institucije zelo upadlo, to pa kaže na institucionalno krizo v državi.

Znižala se je kupna moč
Slovenija se je uvrstila med države z največjimi poslabšanji gospodarske aktivnosti, trga dela in javnih financ od začetka krize. Močno se je zlasti v zadnjih letih poslabšala tudi materialna blaginja prebivalstva, izhaja iz poročila.

Raven bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči se je med letoma 2008 in 2010 znižala za sedem odstotnih točk. "Od takrat ostaja na ravni 84 odstotkov povprečja EU-ja, kar ustreza relativni razvitosti Slovenije izpred 10 let," je povedala urednica poročila Rotija Kmet Zupančič.

Pozitivni premiki v konkurenčnosti
Po močnem poslabšanju konkurenčnosti na začetku krize se zdaj kažejo pozitivni premiki. Trg dela se prilagaja slabim gospodarskim razmeram in stroškovni pritiski na konkurenčnost v zadnjih letih se zmanjšujejo. Ob tem se je lani prvič od začetka krize povečal delež izvoza na svetovnem trgu, je dodala.

A, kot je opozoril Vasle, bo treba vseeno spremeniti politike na tem področju. To je namreč za slovensko gospodarstvo tako pomembno, da jih je treba spremeniti tako, da se bosta produktivnost in konkurenčnost na mednarodnih trgih izboljšali. "Tu je ključno povečanje dodane vrednosti proizvodov in storitev z izboljšanjem inovacijske sposobnosti gospodarstva in vključevanjem podjetij v svetovne dobaviteljske verige, tudi prek neposrednih tujih investicij," je izpostavil.

Nezaposlenost kot po osamosvojitvi
Hkrati se je povečala brezposelnost, ki se je že precej približala stanju visoke brezposelnosti, s katerim se je Slovenija spopadala v obdobju po osamosvojitvi. Še posebej je problematična brezposelnost mladih. Priliv iskalcev prve zaposlitve v registrirano brezposelnost je lani namreč dosegel 82 odstotkov generacije, ki je končala šolanje.

Realno so se znižali tudi plače, pokojnine in socialni transferji. "Znižanje skupnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev je bilo lani manjše kot leto prej, a kljub temu občutno, od leta 2008 pa je bil realno nižji že za več kot devet odstotkov," je še povedala. Ob padanju kupne moči se je v zadnjih dveh letih zniževala tudi zasebna poraba.

Tveganje revščine nizko, a se število revnih povečuje
Čeprav Slovenija še vedno sodi med evropske države, kjer je stopnja tveganja revščine nizka, se je število prebivalcev pod pragom tveganja od začetka krize povečalo za 22 odstotkov, kar je bolj kot v povprečju v EU-ju. Razvoj in izboljševanje dostopnosti javnih storitev sta v preteklih letih pozitivno vplivala na kakovost življenja.