Direktor Umarja Boštjan Vasle je sicer izpostavil dve sporočili spomladanske napovedi gospodarskih gibanj: za kratkoročno obdobje (eno leto) so se napovedi poslabšale, za srednjeročno obdobje (naslednja leta) pa se obeti izboljšujejo, je optimistično pojasnil Vasle.

Že pred manj kot dvema mesecema je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj znižal napovedi za Slovenijo, takrat na 0,2 odstotka v letu 2012 in dva odstotka v letu 2013. Pozitivno bo h gospodarski dejavnosti prispeval le izvoz, medtem ko vsi dejavniki iz domačega okolja ostajajo negativni, je po seji vlade še povedal Vasle.

Vasle je še dodal, da napovedi kažejo, da bosta negativni tako zasebna (-1,2 odstotka) kot tudi državna potrošnja (-3,5 odstotka) - predvsem zaradi napovedane konsolidacije javnih financ. Zaradi omenjenih okoliščin se bodo poslabšale tudi razmere na trgu dela - število brezposelnih se bo povzpelo na 119.000, kar pomeni, da bo stopnja registrirane brezposelnosti 12,9 odstotka, še pojasnjuje Vasle in dodaja, da se bodo plače v javnem sektorju ob upoštevanju inflacije znižale, medtem ko naj bi se v zasebnem sektorju realno zvišale za 0,4 odstotka.

Za leti 2013 in 2014 na Umarju sicer pričakujejo, da bo gospodarska dejavnost postopoma naraščala, razmere na trgu dela pa se bodo še poslabševale, vendar manj intenzivno.

Predloga rebalansa proračuna ne bo treba popravljati
Slabša napoved gospodarske dejavnosti bo sicer nekoliko vplivala na proračunske prihodke, a vlada je pri pripravi rebalansa že upoštevala zadostno varnostno rezervo pri napovedi prihodkov - tj. 100 milijonov evrov -, je pojasnil minister za finance Janez Šušteršič in dodal, da je vlada glede na mednarodna gibanja znižanje gospodarske napovedi pričakovala. Rezerva je po njegovih besedah ravno dovolj velika, tako da zaradi tega ne bo treba spreminjati načrtov pri pripravi rebalansa.

Šušteršič je po seji vlade še pojasnil, da so se ministri seznanili tudi s pregledom ukrepov za fiskalno konsolidacijo, ki so jih sprejele druge članice EU-ja. To bo po ministrovem prepričanju pomagalo pri razpravi na vladi o ukrepih za stabilizacijo javnih financ in pri dialogu s socialnimi partnerji.

Osnutek zakona o zlatem pravilu prinaša dve veliki spremembi
Ministri so sicer obravnavali tudi delovni osnutek predloga zakona o fiskalnem pravilu, ki bo podrobneje uredil vsebino ustavnega določila o zlatem oziroma fiskalnem pravilu. Formalno še ne gre za predlog, saj mora DZ najprej sprejeti spremembo ustave, je poudaril Šušteršič in pri osnutku izpostavil dve zadevi. Ena je njegova proticiklična naravnanost, saj dopušča primanjkljaj v obdobjih, ko se BDP krči, v obdobju konjunkture pa predlog predvideva ustvarjanje proračunskih presežkov. Druga novost, ki jo je izpostavil minister, pa je vzpostavitev fiskalnega sveta kot samostojnega in neodvisnega posvetovalnega telesa za neodvisno oceno javnofinančne politike.

Poziv državnim podjetjem k najnižjemu regresu
Vlada je na seji sklenila še, da podjetja in družbe v delni ali pretežni lasti države pozove, naj regrese izplačujejo tako, da ti ne bodo presegli višine minimalne plače, torej 763,06 evra bruto. "Res je, da je višina regresov ponekod določena s kolektivnimi pogodbami, a so imele uprave in nadzorni sveti dovolj časa, da bi glede na gospodarske razmere predlagali njihove spremembe," je odločno poudaril minister za finance, ki pričakuje, da bodo vodstva našla ustrezne rešitve. "Če tega ne bodo storili, bomo to upoštevali, ko bodo potrebovali soglasje pri imenovanju nadzornih svetov ali ko bomo ocenjevali njihovo delo," še opominja minister za finance.