V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so ob najnovejši izdaji publikacije Ekonomsko ogledalo strnili, da se je po poslabšanju razmer v izvoznem delu gospodarstva proti koncu lanskega leta blagovna menjava februarja spet povečala, a ostala manjša kot pred letom dni.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je posledično v povprečju januarja in februarja v primerjavi z lanskim zadnjim trimesečjem povečala, v medletni primerjavi pa je bila na podobni ravni. Večja je bila po ugotovitvah Umarja v obeh visokotehnološko zahtevnih panogah, kot sta proizvodnja opreme IKT in farmacevtska industrija, v drugih skupinah pa je bila manjša, predvsem v energetsko intenzivnejših panogah, ki so najbolj občutile energetsko draginjo.

Rast storitvene menjave, na katero od spomladi lani ugodno vpliva predvsem pokoronsko okrevanje v turizmu, se je tudi v zimski sezoni nadaljevala in ostala medletno visoka. Realni prihodek v storitvah se je tako januarja po upadu v preteklih mesecih povečal in bil medletno precej večji, visoka rast se je nadaljevala v gostinstvu in strokovno-tehničnih dejavnostih.

Padec trgovine na drobno

Izjema v storitvenem delu gospodarstva je bila po opozorilih Umarja trgovina na drobno, kjer je bil realni prihodek v povprečju januarja in februarja manjši kot četrtletje prej, pa tudi medletno. Gospodinjstva so namreč na začetku leta ob visoki inflaciji medletno manj trošila za hrano, neživilske izdelke in prenočitve doma, obenem pa več za avtomobile in turistične storitve v tujini.

Še naprej pa je trend rasti v gradbeništvu. Gradbena aktivnost se je tako februarja dodatno povečala. V primerjavi s preteklimi leti je po aktivnosti izstopala predvsem gradnja stanovanjskih stavb, pojasnjujejo v Umarju.

Razpoloženje v gospodarstvu se je v povprečju prvega četrtletja v primerjavi z zadnjim lanskim trimesečjem izboljšalo, a ostalo slabše kot v enakem obdobju lani.

Število delovno aktivnih še naprej visoko

Kljub januarskemu zdrsu z decembrske rekordne ravni število delovno aktivnih januarja ostaja visoko. K rasti zaradi pomanjkanja delavcev v večini dejavnosti po navedbah Umarja vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov. Januarja je predstavljalo že skoraj 80 odstotkov vseh novih zaposlenih.

Ob tem se je v prvem trimesečju nadaljevalo upadanje števila registriranih brezposelnih, medletno je bilo konec marca nižje za 16,9 odstotka. Spodbudno je tudi to, da je bilo dolgotrajno brezposelnih ob velikem pomanjkanju delovne sile in močnem povpraševanju po delovni sili za skoraj tretjino manj kot pred letom.

Povprečna bruto plača je bila januarja medletno realno višja za 1,3 odstotka, na kar je po pojasnilih Umarja vplival predvsem dvig minimalne plače na začetku leta. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 2,2 odstotka, v javnem sektorju pa je ostala na enaki ravni kot pred letom dni.

Letna inflacija

Marčni skok letne inflacije na 10,5 odstotka (v mesečni primerjavi se cene življenjskih potrebščin v povprečju niso spreminjale) je bil po navedbah Umarja pričakovan. Velik del tega zvišanja je namreč izhajal iz nižje osnove lani, ko je vlada z oprostitvijo določenih dajatev in prispevkov občutno znižala ceno elektrike. Ta je bila tako marca letos medletno višja za skoraj polovico.

K inflaciji so sicer še naprej največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile marca medletno višje skoraj za petino, visok pa ostaja tudi prispevek rasti cen neenergetskega industrijskega blaga in storitev.

Osnovna inflacija, torej rast cen z izločenim vplivom cen energentov, hrane in brezalkoholnih pijač, se tako v Sloveniji po izračunih ohranja okrog osemodstotne ravni, kar je precej nad ravnjo v evrskem območju, še opozarjajo pri Umarju.