Ko je zakon o podjetjih leta 1989 omočil preoblikovanje Mercatorja v delniško družbo, je Goslar po navedbah občine vložil ogromno energije, da je zadostil zakonskim določilom in hkrati interesom članic sistema. "Ta sprememba je zahtevala popolno spremembo miselnosti vseh vpletenih in popoln zasuk od samoupravljanja in družbene lastnine h kapitalu in njegovim prepoznavnim lastnikom," so izpostavili.
Z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij se je tudi v Poslovnem sistemu Mercator začela privatizacija, ki se je končala leta 1995 z vpisom v sodni register. Idejni oče Mercatorjeve certifikatske privatizacije je bil prav Goslar. "Projekt navedene privatizacije je bil po obsegu kapitala, ki se je lastninil, največji v srednji Evropi. Goslarju je uspelo privatizacijo izpeljati pošteno v dveh smereh: da ni bil oškodovan družbeni kapital in da niso bili oškodovani Mercatorjevi zaposleni," so zapisali.
Upokojil se je leta 1993 in do leta 1997 ostal predsednik Mercatorjevega nadzornega sveta.
Dejaven je bil tudi na drugih področjih. Med drugim je bil predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška, predsednik gospodarskega zbora in republiškega zbora Skupščine SRS, predsednik Splošnega združenja trgovine Jugoslavije in član izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje